Odločenost

Nikoli ne odnehati pred koncem poti. Nemci so dobivali tekmo za tekmo in igrali ves čas ubrano in preudarno, od začetka vse do konca tekme. Nikoli niso vrgli puške v koruzo, niti lagodno počivali na nabrani prednosti. Odločenost in odločnost pa sta jih pripeljali do željenega rezultata.

Tudi stanje v Sloveniji narekuje odločenost in odločnost, ki bo prebivalce te čudovite države na sončni strani alp popeljala čez trnovo pot, vse tja do uresničitve davnih in že kar malo pozabljenih sanj o "mali Švici".

Sledenje zgledom

Leta 1998 je Francija zasedla prestol nogometnega prvaka. Zvezda je bil takrat Zidane, Alžirec, imigrant, ki je igral za Francijo. Nemci so se naučili lekcije, kaj pomeni zapiranje pred tujci in že leta 2002 so v ekipi zaigrali igralci italijanskega, poljskega, itd. porekla.

A to ni bilo edino, česar so se Nemci naučili od svojih tekmecev. Ko se je Tiqui-taca izkazala kot zmagovalna tehnika v nogometu, je eden vodilnih nemških klubov zaprosil in k sebi pritegnil enega izmed protagonistov te tehnike, bivšega managerja Barcelone in tako so Nemci imeli na dosegu roke, v svojem nogometnem osrčju, možnost spoznavati najboljše in najbolj učinkovite trike, ki jih ta tehnika prinaša.

Tudi Slovenci bi se lahko zgledovali po drugačnih pristopih, takšnih ki delujejo in ki bi lahko tudi slovenskemu narodu pomagali na poti k doseganju zastavljenih ciljev. V Sloveniji še po sedmih desetletjih ogromno prebivalcev bije vojno, ki se je sicer že davno končala. Enako velja za idolizatrijo privržencev različnih političnih opcij, ki temelji na modelu nacionalisticnega populizma, temelječega na nestrpnosti do vseh drugače mislečih izpred nekaj več kakor dveh desetletij in more rezultirati, kakor smo temu bili priča v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem, pa tudi v Makedoniji, zgolj v narodnostni regresiji - najsi bo to kulturno ali gospodarsko gledano.

Vse to je za slovenski narod povsem nepomembno in za blagostanje države in njenih državljanov povsem nekoristno. Slovenci se moramo osredotočiti na svoje cilje in se v izogib bolečim napakam učiti tudi od drugih - tako iz njihovih napak, kakor in predvsem iz njihovih uspehov.

Prilagodljivost

Za Slovenijo je pogosto moč slišati, da je majhna deželica z zgolj dvema milijonoma prebivalcev. In res ima Slovenija to prednost, da je majhna in se zato more hitro odzivati na najrazličnejše družbeno-politične spremembe v širšem merilu.

Joachim Löw je preizkusil različne taktike in različne sestave, preden je dokončno sestavil ekipo triindvajsetih mož, ki so z njim odpotovali v Brazilijo. Toda niti tu se ni ustavil. Tudi tekom samega prvenstva je spreminjal taktiko in postavo tako, da je proti vsakemu nasprotniku igrala najboljša možna, popolna in nepremagljiva nemška enajsterica.

V Sloveniji se ministri in tudi nekateri drugi menda na vse kriplje oklepajo svojih položajev, ki jih ne želijo zapustiti, niti ko jim sodnik jasno pokaže rumen ali rdeč karton. Za Slovenijo, kot majhno državo je tolikanj bolj pomembno, da ima na razpolago prilagodljivo ekipo ljudi, ki jih lahko po potrebi hitro oblikuje v t.i. "task-force" skupine, ki učinkovito opravijo svoje naloge. Zato je potrebno omogočiti hitre rošade ljudi na ključnih položajih, da je ekipa, glede na izziv pred njo vedno popolna, nepremagljiva.

Osredotočenost

Kdor je imel možnost zadnjih nekaj mesecev vstopiti v stavbo nemške nogometne zveze, je mogel v preddverju videti ogromno sliko stadiona Maracana v Rio de Janeiru, ki je bil določen kot prizorišče finalne tekme tega svetovnega prvenstva. Vsakdo v nemški nogometni ekipi, tako igralci, kakor trenerji, managerji, športno zdravstveno osebje, vse do pomožnih delavcev, ki so skrbeli za malenkosti, so tako ves čas bili seznanjeni s ciljem - zaigrati v finalni tekmi, na stadionu, ki jim je bil ves čas na očeh.

Zdi se, da se v Sloveniji odgovorni, pa tudi sicer, vse prevec ukvarjamo s preteklostjo, medtem ko o prihodnosti nihče nima neke jasne slike. Zato jo je potrebno oblikovati in jo imeti ves čas pred očmi.  Ta slika je mozaik dveh milijonov kamenčkov, ki tesno se prilegajoč eden ob drugem, tvorijo sliko prihodnosti Slovenije kot države in kot družbe. Ta slika, ki jo najprej oblikuje vsak posameznik zase in ki se kot takšna obdela, obrusi in vdela v širšo vseslovensko sliko prihajajočih časov je tisto, kar je prioritetna naloga vsakega posameznika v Sloveniji. Sele ko bo vsak prebivalec tega podalpskega raja imel izdelano predstavo, kakšno naj bi bilo njegovo življenje čez eno, dve, tri ali več desetletij, bo moč govoriti o osredotočenosti, ki je predpogoj za kakršenkoli uspeh.

Predanost

Tisto, kar je Nemčijo zavihtelo na prestol pa nista bila zgolj odlična psihofizična pripravljenost njenih igralcev, niti značilna nemška neprizanesljivost, ki so jo pokazali v igri proti Braziliji, ko so z dvema goloma še v drugem polčasu dokončno poteptali njihove sanje, potem ko so dobesedno zmleli brazilsko reprezentanco s petimi goli že v prvem polčasu.

Tisto, kar je Nemčijo na tem svetovnem prvenstvu naredilo za nepremagljiv stroj za zmagovanje je bilo ravno nasprotno od brezdušnosti. To je bil ekipni duh posameznikov, ki so se tako zlili v eno, da preprosto ni bilo mogoče reči, kateri izmed njih izstopa, pa naj si bo to navzgor ali navzdol. Nemci so delovali kakor krepko, zdravo telo mladeniča, v katerem vsak organ odigra svojo vlogo brez napake. Kakor veriga, v kateri ni najšibkejsega člena, ki bi popustil pod vlečno silo. Ta ekipni duh je prežemal nemško ekipo do te mere, da je celo svetovno prvenstvo odločil v 113. minuti igralec s klopi.

Takšnega duha potrebuje tudi Slovenija. Takšnega duha potrebujejo ljudje, ki se združujejo v takšne ali drugačne organizacije. Kajti ko bo tudi Slovenija zmožna v zadnjih minutah "iz klopi" potegniti nekoga, ki mu vse moštvo popolnoma zaupa, takrat bo prihodnost svetlejša, obrazi ljudi, ki jih srečujemo na cesti pa bodo vedrejši, predvsem pa bodo njihovi pogledi in drža izražali samozaupanje in prepričanje v uspeh.