Od sprejetja ustave RS je preteklo 26 let in čez, tudi  vsa prizadevanja Franceta Bučarja, prvega predsednika slovenskega parlamenta, da bi se vpliv stranke na "njenega" poslanca preusmeril v rast njegove osebne ustavne  odgovornosti do vsega ljudstva, se žal ne uresničujejo.

Nasprotno,  krepi se kolektivna neodgovornost političnih strank, poslanci z izstopom iz stranke in poslanske skupine postanejo etiketirani kot nepovezani (tavajoči...). Če pa se povežejo z drugo strankarsko poslansko skupino, pa zopet pridobijo status predvidljivosti glasovanja...

Zakon o volitvah(predsedniških, lokalnih, županskih, evropskih, državno zborskih) nima nikjer zapisane pravne formulacije povezave med stranko in kandidatom na volitvah.  Ves javni prostor vključno z mediji, ki bi morali braniti ustavno-pravni status izvoljenega politika, da pri svojem političnem odločanju v demokatični ustanovi ni vezan na nobena navodila, predsvem povezujejo status ostalih strankarskih politikov s predstavnikom stranke( praviloma predsednikom) . Najmanj 90% medijskega časa se posveča vodjem strank, ne pa programskim  vsebinam političnih strank  in njihovim nosilcem-odločevalcem.

Poslanec je predstavnik vsega ljudstva, torej tudi tistih, ki niso šli na volitve a ti nimajo svojih predstavnikov v parlamentu. Ustavna neskladnost, da so poslaci  predstavniki vsega ljudstva, vendar nimajo do njih 4 leta ali več mandata nobene politične odgovornosti... 3 .člen ustave daje ljudstvu vrhovno oblast, ki je dostopna le v nekaj primerih-v skrajno oteževanih postopkih referenduma(vsakomur ni povsod priznana pravna sposobnost, vsebinske omejitve.... kvotna zavora), medtem, ko izvoljeni politiki lahko vsako sekundo  z denarjem davkoplačevalcev krojijo usodo ljudstva . Kdo je  ob teh dejstvih na oblasti!?

Biti voljen še mnogo bolj pa izvoljen  je  načeloma , kot večina stvari dosegljivo le s pomočjo denarja, ki ga večina politične tranzicije črpa iz kvot  davkoplačevalskega denarja več kot 27 let. Istočasno oblastna hierarhija razglaša volitve za novo nastale kandidate(strank) za, poštene, pravične, enakopravne, demokratične, nediskriminatorne....In kako se naj potem nove politične vsebine-sile prebijejo v demokratično odločanje v institucijah demokracije( državni zbor, predsednik države, županstva, evropski parlament, občinski svet..) . Ti instituti pa seveda odločilno vplivajo na kadre  družbeno hierarhije  upravljanja  v vsej vertikali državne in lokalne samouprave.
Tudi iz naštetih razlogov je nastopil čas novih predčasnih volitev po zakonih demokarcije, ki MORA BITI enakopravna, nediskriminatorna, tako v skladu z načeli ustave RS, kot mednarodnimi obveznostmi  Sloveniji.

Ljubljana, 27.6.2018   

Jožef Jarh,

Član odbora za Demokracijo enakih možnosti DEM

forenzik demokracije in političnih pravic!

sedjada@gmail.com

041 699 285 

vir slike: rtvslo