Članek
Še en zaupen dokument EU ali nabijanje občutka krivde do migrantov
Objavljeno Mar 17, 2016

Z zelo spretnim  političnim prejmom, se nam nabija skupinski  (kolektvini) občutek krivde, ker večinsko ne želimo sprejema migrantov tako, da bomo soodgovrni za njihovo trplenje, da smo brezsrčni in brezčutni. Zmerja se nas, da smo rasisti in ljudi najslaše vrste.

Ali je re tako?

Ne?

Brezčutni in ljudje najslabše vste so tisti, ki so zanetli  vojne v seferni Afriki, vzhodni Aziji in drugot po svetu z nekimi nameni, ki niso naši in enim izmed kolateralnih namenov - ciljev uvoziti v EU najmanj 50 milijonov beguncev zraven sedanjih 30 (leta 2002 jih je bili 21 milijonov kar je razvidno iz uradnega dokumenta spodaj in samo leta 2002 so tajno uvozili 2.5 milijona priseljencev) in kar znese skupaj 80 milijonov priseljencev. Mnogi zagovorniki prihoda beguncev, ki nas pljuvajo in strahujejo, da sprejemo migrante, ker to hočejo oni pa z eno besedo ne upajo zahtevati končanje teh morij in vojn, izplačilo vojnih odškodnin uničenim državam in narodom, ki jih je prevzrokovala EU tako, da je oborožila različne skupine ljudi v teh državah, da se v imenu demokracije koljejo med seboj in beže  kot begunci po vsem svetu za prikrite interese  EU ali, da je neposredno vršila vojne agresije nanje (Libija, Irak, Afganistan, Sirija, Palestina itd.). 


				Libija			
				Sirija			
				Palestina

le kje so bili ali so tukaj slovenski humanitarci?

Tako so mnogi zagovorniki, kot navidezni nasprotniki le del klavskega ustroja, saj ne nasprotujejo vojnam ampak izvršujejo del plana klavnice in jo prenašajo na tla EU, osebe,  ki pa krvavo migracijsko ozadje razkrivajo želijo javno ožigosati.

le kdo je res pokvarjen?

Če ne želiš tega in si za vrnitev družbene lastnine podpiši z nami

USTAVNO POBUDO ZARADI RAZLASTITVE NAS DRŽAVLJANOV:

http://www.pravapeticija.com/ustavna_pobuda_zaradi_razlastitve_nas_dravljanov

Kot sem že v enem od prejšnjih blogov dokazal, da je interes EU in kar je priznal in povedal sam biši komiras EU Gianfranko Frattini za občila - klik desno zgoraj.

Našel se je zupen dokumet najvišjih organov in funcionarjev EU iz leta 2006 in ga del, oziroma posamične izvlečke  o tem kaj so se pogovarjali objavljam v slovenskem jeziku (uradni porevod). 

Izvlečki:

.....»Zamisel o Evropi« je tako neizbrisno prežeta s svetovljansko vizijo, ki presega ozke nacionalne zadeve in interese......Zamisel o globalizirani Evrope zatorej nikakor ni nova.

......Ljudje Evrope so genetsko in zgodovinsko državljani sveta. Že stoletja smo globalni državljani.

Evropa je v veliki meri zibelka največjih preseljevanj na svetu, od dobe odkritij pa vse do danes. Že samo med leti 1846 in 1930 je 52 milijonov Evropejcev, torej četrtina takratnega evropskega prebivalstva, odšla v tuje kraje: 72 % v Združene države Amerike, 21 % v Latinsko Ameriko in 1 % v Avstralijo. Zaradi tega vala preseljevanj se je prebivalstvo Argentine povečalo za 40 %, Amerike za 30 % in Kanade ter Brazilije za 15 %[i].

[i] Ta statistika je povzeta po Néstorju Garcíi Cancliniju (2001), »Towards Hybrid Cultures?« in Bindéju (ed.) UNESCO, stran 142.

2.         Dejstva

Na svetu je več kot 2000 različnih narodov in okrog 200 držav, ki jih priznava sedanje mednarodno pravo. To pomeni, da večina ljudi živi kot manjšina v neki nacionalni državi.

Z nastankom nadnacionalnih mrež diaspor smo priča vse šibkejšim vezem, ki povezujejo kulture z določenimi zemljepisnimi območji[i]. Vsak dan se pojavljajo nove in zapletene post-nacionalne oblike pripadnosti, ki niso omejene na zemljepisne meje[ii]. Obsedenost z mejnimi kontrolami – ki so, razumljivo, še vedno primarna odgovornost za države – je pogosto škodljiva za preudarno in zdravo presojo tega, kaj ljudi dejansko združuje in ustvarja skupnosti – poleg dejstva, da pač slučajno živijo na določenem kraju.

Leta 2002 je živelo v Evropski uniji 21 milijonov priseljencev, kar z drugimi besedami pomeni 5,5 % celotnega prebivalstva takrat 15 držav članic; 2,5 milijona priseljencev pa je v tem letu vstopilo v Evropsko unijo.

Neto migracija v EU se je v zadnjem desetletju močno povečala. Med 2003 in 2005 pa se je stopnja priseljevanja v Evropsko unijo upočasnila, medtem ko so skupne številke ostale pozitivne.

Poglaviten in odločilen dejavnik za prihodnost EU je njen demografski deficit. Evropejci imajo najnižjo rodnost na svetu, kar Evropo obsoja na hitro staranje, na manjšo inovativnost, na postopno izgubljanje  trajnostnosti njenega modela socialne varnosti in na to, da postaja neto uvoznica delovne sile, zato a bi lahko ohranjala proizvodnjo.

Da bo Evropa dosegla še enega otroka več na vsako plodno žensko, bo morala letno medse sprejeti neto več kot en milijon priseljencev[iii]. Evropska komisija je izjavila, da bo do leta 2050 potrebnih 50 milijonov priseljencev[iv].

Ne smemo pa pozabiti da priseljenci druge in tretje generacije radi sprejemajo take sociološke in natalitetne standarde, razširjene v Evropi, ki je potem njihov dom.

 

[i] Ruggie predlaga, da mora biti ena nujnih nalog Evropske unije tudi ""razvezati ozemlje".

[ii] John Gerard Ruggie, "Territoriality and Beyond: Problematising Modernity in International Relations", International Organization, Knjiga 47, št. 1, zima 1993, strani od 168 do 170.

[iii] Richard Bernstein (2003), "An Aging Europe May Find Itself on the Sidelines", kr citirajo Wolfgang Lutz, Brian O'Neill in Sergej Šerbov, "Europe's Population at a Turning Point", Science Magazine, knjiga 299, 28. marec 2003.

[iv] Socialni položaj v Evropski uniji (2002) Eurostat/Evropska komisija.

Sedaj postane razumjlivejše tudi poučevanje migratov s strani nešmkih oblasti kako spolno občevati z nemškimi ženskami ki ga vrši neška vlada na svoji spletni strani in je objavljeno v prejšnjem blogu:

klik desno zgoraj.