Mura in prihodnost
V obdobju 1999-2001 je bila izdelana »Načelna vodnogospodarska zasnova za mejno Muro« , katero so izdelali strokovnjaki in institucije iz vodnogospodarskega ter ekološkega področja iz obeh držav in pri kateri zasnovi sta sodelovali tudi univerzi ...
Mura - danes in jutri
Mura nekoč danes in jutri

Sobota, 27. oktober 2018 ob 00:34

Odpri galerijo

vir slike: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/86/Mura_Petanjci.jpg

V obdobju 1999-2001 je bila izdelana »Načelna vodnogospodarska zasnova za mejno Muro«, katero so izdelali strokovnjaki in institucije iz vodno  - gospodarskega ter ekološkega področja iz obeh držav in pri kateri zasnovi sta sodelovali tudi univerzi iz Ljubljane in Dunaja.

Slika 10: Projektno območje - HQ 100 poplavne površine (stanje 1982) Slika 10: Projektno območje - HQ 100 poplavne površine (stanje 1982)

Težišče dela študije je bilo:
⇒ ugotoviti vzroke in podati rešitve za preprečitev nadaljnjega poglabljanja dna Mure in s tem posledično zniževanja podtalnice ob Muri in zaledju,
⇒ zagotoviti visokovodno zaščito urbanih območij in infrastrukturnih objektov z nastopom Q 100 letne vode in izgradnjo nasipov oz. zidov,
⇒ z inicialnimi projekti pospešiti dinamično-naravni razvoj vodnega sistema v smislu pestre rečne morfologije, omogočiti vzdolžni še daljši kontinuum (danes ni prekinjen na dolžini cca 1000 km) in omogočiti še večjo biodiverziteto.

V študiji so bile obravnavane naslednje tematska področja
⇒ označitev pretoka do polne struge in območij pretoka Q 100 in Q30, naknadno pa še za Q 200 in Q500 letno vodo (poplavna področja izven korita),
⇒ spremembe dna korita Mure z geodetskimi posnetki in analizo od leta 1970 naprej (primerjava sedanje vodne površine s stanji pred regulacijo),
⇒ osnove transporta proda z odvzemom in analizo vzorcev proda v inundaciji Mure do zrnavosti do 150mm,
⇒ rečna morfologija z zgodovinsko analizo poteka struge od 14. stol. naprej. Ugotovljeno je bilo, da je celoten rečni sistem s stranskimi rokavi in otoki, bil nekoč širok do 1,2 km in da je po osnovnem koritu teklo samo 40% celotnega pretoka. Danes znaša širina korita samo cca 90 m. Na prelomu 19.stoletja je bila Mura še v dinamičnem ravnovesju,
⇒ izvedene vodne gradnje (nasipi, hidrocentrale) so spremenile tedanji naravni tok (povečanje padca in vlečne sile) in delno zaščitila urbana naselja pred poplavami. Vendar pa so spremenile širino korita, možnost naravne dotacije (avstrijske hidrocentrale brez prodnih izpustov) in premeščanja proda v vzdolžni in prečni smeri, in že takrat je prišlo do začetkov poglabljanja korita, vendar pa tega nihče ni kontroliral ter na daljšem odseku geodetsko izmeril. Na osnovi analiz študije je bilo ugotovljeno, da bi za upočasnitev toka in dviga nivelete-dna Mure bil najprimernejši ukrep bočna erozija in vključitev nekdanjih starih rokavov v sistem odvodnje. V študiji so bila podana območja primerna za tovrstne iniciaine ukrepe. Ugotovljeno je bilo, da bi bilo smiselno osnovno korito Mure razširiti do 200m, kar je znotraj inundacije možno ob predpostavki,
da se izvedejo in sanirajo obstoječi visokovodni nasipi.
⇒ za analizo pretokov nizke vode, ki nastopi v zimskih in poletnih mesecih, je bilo ugotovljeno, da so minimalni pretoki verjetno višji, kot pa je bilo do danes upoštevano.

Poleg tako imenovanih tehničnih vsebin študije, so bile narejene še ekološke vsebine, ki so se pa skoncentrirale na naslednje teme:
⇒ analiza ribjega staleža nekoč in danes je pokazala, da je od nekdaj prisotnih 52 vrst še zmeraj prisotnih 49 ribjih vrst, kar kaže na zelo dobro migracijo rib in na izboljšanje kvalitete vode v zadnjih letih. Stanje bi pa bilo še dosti boljše če bi bilo možno odpreti čim več stranskih rokavov, kar je zelo pomembno v fazi drstitve,
⇒ ugotavljanje in kartiranje struktur je bilo narejeno v stanju nizke vode na treh reprezentativnih odsekih v Ceršaku , Tratah in Meleh,
⇒ analiza makrozoobentos-a je pokazala, da lahko Muro uvrstimo v prehodno med hiporitralno in epipotamalno cono (regija lipana in mrene). Na podlagi kvalitativnega vzorčenja z primerljivimi rekami je bila ugotovljeno, da na Muri obstaja velika raznolikost vrst, s skupno 109 vrstami, predvsem prevladujejo vrste in osebki enodnevnic in vrbnic iz neokrnjenih in sonaravnih abiotičnih pogojih z dna Mure.

				Slika 11 : Ribja favna mejne Mure			Slika 11 : Ribja favna mejne Mure

Na osnovi zaključkov iz zgoraj navedene študije je bilo ugotovljeno, da je v pogledu upravljanja s povodjem potrebno določiti prioritete, ki bodo točno definirale cilje, ki jih je smiselno pri realizaciji študije zasledovati (zadrževanje in bogatenje podtalnice, preprečitev poglabljanja, ekologija, rečna morfologija, ali eventualno tudi energetska izra ba potenciala Mure). 

V tem kontekstu je možno zagotoviti stabilnost nivelete Mure in dviga talne vode tudi z eventualno energetsko izrabo, vendar je pri tej varianti vprašljiva »ekološka« komponenta samega posega. glede na dejstvo, da v tem trenutku niso znani realn i načrti , ki bi težili tudi k energetski izrabi, ta varianta v sami študiji ni bila obdelana.

ZAKLJUČEK
Strateško bi bilo smiselno, da se pri upravljanju ( načrtovanju ) oz. posegih na Muri stremi za:
⇒ čim večjo vodno površino in s tem dinamiko rečnega pretoka v vzdolžni in prečni smeri,
⇒ zagotovitev ravnovesja proda v koritu z bočno erozijo in vnosom z gorvodne strani,
⇒ zagotovitev lateralnega prepletanja osnovnega in stranskih rokavov in čim večje poplavne površine znotraj inundacije med nasipi,
⇒ ponovno reaktiviranje poteka nekdanjih mlinščic izven inundacije Mure v funkciji dotacije in bogatenja talne vode (npr. 11-Mlinski kanal) za vodooskrbo,
⇒ izgradnjo čistilnih naprav na vseh iztokih kanalizacij , ki odvajajo vodo v Muro.

				Slika 12: ILUZIJA ALI RESNiČNOST?			Slika 12: ILUZIJA ALI RESNiČNOST?

Viri:
1. NAČELNA VODNOGOSPODARSKA ZASNOVA ZA MEJNO MURO, 1. faza, 1998 2000, Stalna slovensko-avstrijska komisija za MurolWASSERWIRTSCHAFTLlCHES GRUNDSATZKONZEPT FOR DIE GRENZMUR, Phase 1, 1998-2000, Standige osterreichischslowenische Kommission fUr die Mur,
2. Fotoarhiv.

---

UREJENOST IN VZDRŽEVANOST VODNEGA REŽiMA POGOJ ZA VARNOST NARAVNEGA IN BIVALNEGA OKOLJA

Jožef NOVAK univ.dipLinž.gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana

Vladimir VRATARIČ inž. gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1 b, Ljubljana

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 6. Nov 2018 at 18:17

25 ogledov

Monitoring pitne vode
Monitoring pitne vode je predpisan s Pravilnikom o pitni vodi. Namen monitoringa je preverjanje skladnosti pitne vode z zahtevami, Pravilnika o pitni vodi, zlasti zahteve za mejne vrednosti parametrov. Program opredeljuje pogostost vzorčenja, metodologijo vzorčenja, fizikalno – kemijska in mikrobiološka preskušanja. Preskušanja pitne vode se izvajajo na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda znotraj oskrbovalnega območja. Podlage za načrtovanje programa monitoringa pitne vode za leto 2015 so določila Pravilnika o pitni vodi, upoštevane tudi ugotovitve monitoringa pitne vode iz preteklih obdobij.Ustrezno kakovost pitne vode imajo praviloma večja oskrbovalna območja. Zdravstvene težave se pogosteje pojavljajo na oskrbovalnih območjih 50-1000 prebivalcev, kjer je razvidno da je težje zagotavljati neoporečno pitno vodo. Kemijski podatki o vodi so praviloma znani za sisteme nad 500 prebivalcev. Onesnaženja, ki smo jih navajali v primeru stoječe, podtalne ali tekoče vode se izražajo seveda tudi v onesnaženosti pitne vode. Kemijsko je pitna voda v SV Sloveniji najbolj onesnažena s nitrati in pesticidi.Na območju Prlekije se lokalno prebivalstvo s pitno vodo oskrbuje iz vodovodnih omrežij. Na nekaterih področjih je vodooskrba slaba. Obstoječe kapacitete vodohranov, pogosto zaradi značilne konfiguracije oskrbovanega območja, niso zadostne za optimalno obratovanje črpališč ter enakomerno oskrbo vseh potrošnikov. Značilnost vodovodnih omrežij je tudi majhna specifična potrošnja vode, kar posledično pomeni visoko ceno pitne vode. Zaradi razgibanega reliefa so izvedbe pogosto zahtevnejše, omrežja daljša, kar posledično ponovno pomeni višje stroške za vodo. Velike razlike med načrpano vodo in porabo kažejo na velike izgube vodooskrbnega sistema. Razporeditev vodohranov in konfiguracija terena ne omogoča enakomerne oskrbe vseh porabnikov. Za nekatera periferna območja so značilni tudi nezadostni tlaki, kar prihaja do izraza še posebej pri izjemnih porabah (požari). Ker je konfiguracija oskrbovanega območja zelo razgibana, je pogosto potrebno vodo do končnega uporabnika večkrat prečrpavati.Na nekaterih območjih je problematična tudi kvaliteta pitne vode. Z vzpostavitvijo sistema za nadzorovanje izpiranja strupenih snovi lahko preprečimo onesnaževanje podtalnice. Na tem območju je ravno tako potrebno izgraditi in sanirati vodovodno infrastrukturo (Lokalna razvoja strategija LAS Prlekija, 2008).Glavni vir za javno oskrbo z vodo v Međimurju so podzemne vode. Sistem oskrbe z vodo vključuje dve črpališči: »Nedelišće« in »Prelog«, ki ne ležita na projektnem območju (Izvješće o stanju okoliša Međimurske županije, 2014). Iz opravljenih analiz vode v vodnjakih črpališč »Nedelišće« in »Prelog« je razvidno, da voda ustreza pogojem, definiranim v »Pravilniku o zdravstvenoj ispravnosti vode za piće (NN 47/08)«, torej noben parameter ne presega maksimalne dovoljene koncentracije za pitno vodo (Posavec in Bačani, 2014). Vodovodni sistem je bil do leta 2000 izgrajen v vseh naseljih Međimurske županije, vključenih v projektno območje. Tabela 3: Merilna mesta državnega monitoringa kakovosti podzemne vode na črpališčih znotraj projektnega območja in skladnost s standardi za podzemno vodo v letu 2013 (povzeto po Mihorko in Gacin, 2014) Tabela 3: Merilna mesta državnega monitoringa kakovosti podzemne vode na črpališčih znotraj projektnega območja in skladnost s standardi za podzemno vodo v letu 2013 (povzeto po Mihorko in Gacin, 2014) Na projektnem območju oskrba prebivalstva s kakovostno pitno vodo predstavlja zdravstveni in socialni problem saj je območje vododeficitarno. Problematika celovite oskrbe s pitno vodo in varovanja pomurskih vodnih virov je povezana s:– pomanjkanjem urejenih javnih vodovodnih sistemov v nekaterih pomurskih občinah,– zagotavljanjem zadostne količine pitne vode,– zagotavljanjem zahtevane kakovosti vode iz nekaterih virov (predvsem povišani nitrati in pesticidi na Apaškem polju ter delu Prekmurskega polja; sporna mikrobiološka kakovost vode manjših in manj zavarovanih zajetij). Kljub temu je, glede na predvideno porabo pitne vode za oskrbo prebivalstva (700 l/s) in ocenjenimi količinami vodnih virov, vode na projektnem območju dovolj. Zaradi pomembnosti, zahtevnosti in celovitosti problematike sta bila oskrba prebivalstva z zdravo pitno vodo in varovanje vodnih virov v na projektnem območju uvrščena med prednostne naloge (NUV, 2011).Skozi monitoring ugotavljamo, da je poglavitno onesnaženje pitne vode v nitratih oz. nitritih ter pesticidih, oboje posledica kmetijske dejavnosti. Poglejmo si vpliv teh onesnaženj za zdravje ljudi. Nitrati in nitriti so v vodi dobro topni. Nitrati se v vodi reducirajo na nitrite, ki imajo škodljiv učinek na zdravje ljudi. Nitrate zaužijemo skozi vodo direktno ali pa skozi sadje in zelenjavo ki teh negativnih učinkov nitritov ne izničijo. Najbolj škodljiv učinek nitritov na zdravje je pojav methemoglobinemije. Oksidiran hemoglobin – methemoglobin ne more prenašati kisika po telesu kar se poslabša še dodatno prisotnost bakterij v pitni vodi in okužbo prebavil Posebej so ogroženi otroci do 6 mesecev starosti in nosečnice s pomanjkanjem nekaterih enicimov. Drugi vplivi na zdravje se samo predvidevajo, vendar zaenkrat niso dokazani ali znani. Med pesticidi je skozi monitoring zaznana onesnaženost skozi Atrazin, ki se v kmetijstvu uporablja za zatiranje širokolistnih plevelov in je v Sloveniji prepovedan od leta 2003. V podzemni vodi se je atrazin pojavil več let po uporabi. V telesu se presnovi v desetilatrazin in desizopropilatrazin. Atrazin se hitro izloča iz telesa skozi urin vendar je povzročitelj endokrinih motenj kar pomeni da spreminja in moti delovanje hormonov. Pri človeku lahko desetilatrazin zniža težo nekaterih organov in ima škodljiv učinek na funkcijo srca.

Tue, 6. Nov 2018 at 18:12

25 ogledov

Monitoring podzemne vode
V program monitoringa kakovosti podzemne vode so bila v letu 2013 na projektnem območju vključena štiri podzemna vodna telesa, in sicer Dravska kotlina, Zahodne Slovenske gorice, Murska kotlina in Vzhodne Slovenske gorice. Slabo kemijsko stanje je bilo ugotovljeno na treh od štirih vodnih telesih na projektnem območju (Dravska kotlina, Zahodne Slovenske gorice in Murska kotlina). Tabela 2: Kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode na projektnem območju v letih 2007–2013 (KS – kemijsko stanje, nMM – neustrezna merilna mesta) Tabela 2: Kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode na projektnem območju v letih 2007–2013 (KS – kemijsko stanje, nMM – neustrezna merilna mesta) Razlog za veliko obremenjenost vodnih teles podzemne vode na projektnem območju so vodonosniki z medzrnsko poroznostjo in intenzivne človekove dejavnosti. Obremenjenost z nitrati je verjetno posledica kmetijstva, lahko pa je tudi posledica industrijskih in komunalnih izpustov na teh območjih.Podzemna voda je bila najbolj obremenjena z nitrati, pesticidi in njihovimi razgradnimi produkti (atrazin, desetil-atrazin, metolaklor, prometrin, metribuzin, bromacil, bentazon, kloridazon, vsota pesticidov ter kloriranimi organskimi topili (tetrakloroeten). Močnejše onesnaženje s kloriranimi organskimi topili je bilo ugotovljeno v osrednjem delu Murske kotline. Omenjeni parametri so najbolj pogost vzrok za preseganje standardov kakovosti oziroma vrednosti praga in s tem posledično za slabo kemijsko stanje podzemne vode (Mihorko in Gacin, 2014).

Tue, 6. Nov 2018 at 18:10

25 ogledov

Monitoring stoječih voda
V program monitoringa jezer sta bila v letu 2013 na slovenskem delu projektnega območja vključena 2 zadrževalnika, ki sodita v kategorijo močno preoblikovanih vodnih teles – velika rečna akumulacija Ormoško jezero in Gajševsko jezero. Slednje je v slabem ekološkem stanju (Remec Rekar, 2014). Pričujoči program monitoringa bo podrobno predstavil monitoring na akumulacijskem jezeru Gajševci ter reki Muri na Martinu na Muri ter uporabnost podatkov, ki so pridobljeni z monitoringi. Podatki za akumulacijsko jezero Gajševci so javno dostopni saj se zbirajo za jezero v okviru rednega letnega monitoringa ki ga opravlja ARSO medtem ko so podatki za vodotok reke Mure na Martinu na Muri opravljeni posebej v okviru tega projekta.

Tue, 6. Nov 2018 at 17:57

26 ogledov

Kakovost vodotokov
Ocena kemijskega stanja rek predstavlja obremenjenost rek s prednostnimi snovmi, za katere so na območju držav Evropske skupnosti postavljeni enotni okoljski standardi kakovosti. V vodno okolje se odvaja na tisoče različnih kemikalij, od katerih je bilo na evropskem nivoju 33 snovi oziroma skupin snovi določenih kot prednostnih. Te snovi so bile izbrane kot relevantne za območje vseh držav Evropske skupnosti zaradi njihove razširjene uporabe in zaradi ugotovljenih povišanih koncentracij v površinskih vodah. Trinajst od skupno 33 snovi je zaradi visoke obstojnosti, bioakumulacije in strupenosti identificiranih kot prednostno nevarnih snovi (npr. kadmij, živo srebro, endosulfan, nonilfenol).Na osnovi izračunane letne povprečne vrednosti posameznih parametrov in časovne vrste letnih povprečnih vrednosti parametrov iz seznama prednostnih snovi, ki se jih določa v sedimentih, ter ob upoštevanju hidrometeoroloških razmer ob posameznih vzorčenjih se določi ocena kemijskega stanja površinskega vodotoka (dobro oz. slabo) za vsako posamezno merilno mesto za določeno leto. Spremembe v državnih vodah tako odražajo akumulacijo snovi, ki so posledica človekovih dejavnosti na vodah in vodnih območjih. Nekateri načini uporabe in obremenitve voda lahko na različne načine vplivajo na lastnosti tekoče vode, kar privede do njihovega onesnaževanja in s tem celovito vpliva in ekološko in kemijsko stanje.V letu 2011 so bili v monitoring vključeni vodotoki Mura, Ščavnica, Ledava in Drava, na vsakem je bilo določenih več merilnih mest. Za vsa merilna mesta na projektnem območju je ugotovljeno dobro kemijsko stanje.Ekološko stanje površinskih voda se ocenjuje glede na kakovost in sestavo biološke združbe. Razvršča se v pet razredov kakovosti: zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo. Ocena ekološkega stanja površinskih voda predstavlja spremembo vrednosti fizikalno-kemijskih, bioloških in hidromorfoloških elementov glede na referenčno stanje, to je stanje povsem ali skoraj brez človekovega vpliva. Stanje izbranih vzorčih mest je bilo v letu 2011 glede na obremenitve ovrednoteno po treh modulih: trofičnost, saprobnost in hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost ter glede na prisotnost posebnih onesnaževal.Od vzorčnih mest na vodotokih, prisotnih na projektnem območju, je relevantno vzorčno mesto Mota na Muri. Dobljeni rezultati ocene ekološkega stanja vodotoka po modulih in glede na posebna onesnaževala za leto 2011 so predstavljeni v naslednji tabeli (Tabela 2).Tabela 1: Uvrstitev vzorčnega mesta Mota na Muri v razrede ekološkega stanja po modulih in glede na posebna onesnaževala za leto 2011 2011 (povzeto po Cvitanič in sod. 2013) Tabela 1: Uvrstitev vzorčnega mesta Mota na Muri v razrede ekološkega stanja po modulih in glede na posebna onesnaževala za leto 2011 2011 (povzeto po Cvitanič in sod. 2013)           Stanje vodotokov na obravnavanem območju je bilo glede na posebna onesnaževala v letu 2011 ocenjeno kot dobro, razen na vzorčnih mestih Gančani, Murska šuma in Benica-Pince na Ledavi, kjer je bilo zaradi povečane koncentracije metolaklora (herbicid) stanje glede na posebna onesnaževala ocenjeno zmerno.

Tue, 6. Nov 2018 at 17:52

22 ogledov

Monitoring voda na projektnem območju v Sloveniji
Pomembnejša vodna telesa so še Gajševsko in Selniško jezero ter vodonosnik Murske ravnine kot vir pitne vode.V Sloveniji se monitoring voda izvaja na podlagi Zakona o vodah, Zakona o varstvu okolja ter vrsto podzakonskih aktov. Urejajo ga pravilniki o obratovalnem monitoringu stanja površinskih in podzemnih voda ter druga nacionalna zakonodaja in operativni programi. Pravilniki določajo parametre, obseg, metodologijo vzorčenja, merjenja in analiziranja vzorcev, vsebino poročila ter način in obliko evidentiranja in sporočanja podatkov o obratovalnem monitoringu stanja voda. Pravilniki prav tako določajo mesta vzorčenja, parametre in obseg obratovalnega monitoringa stanja voda zaradi vpliva odlaganja odpadkov na stanje površinskih voda.Pri površinskih vodah se izvaja monitoring ekološkega in kemijskega stanja voda medtem ko se na podtalnih vodah izvaja monitoring kemijskega in količinskega stanja voda. Na površinskih vodah, ki ležijo znotraj posebnih varstvenih območij se izvaja dodatni monitoring glede na posebne zahteve ki so določene za varstveno območje.Programe monitoringov pripravi Agencija RS za okolje , ki skrbi za izvedbo , kontrolira podatke in izdela oceno stanja. Vsi programi monitoringov kot tudi poročila o stanju voda so dostopna na spletnih straneh Agencije RS za okolje (http://www.arso.gov.si/vode/).ARSO na podlagi javnega razpisa podeli izvedbo državnega monitoringa kakovosti voda javnemu zavodu ustanovljenemu za izvajanje opazovanja le teh pojavov. Do leta 2017 so izbrane institucije, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Nacionalni inštitut za biologijo in Zavod za ribištvo Slovenije.

Tue, 6. Nov 2018 at 13:34

36 ogledov

Objava v pripravi: Strokovni posvet v Hotelu Zvezda, dne 04.12. 2018
1. Kje smo trenutno s klimo in kaj nas čaka jutri ( delovni naslov). Dr. Lučka Kajfež Bogataj , Biotehniška fakulteta jubljana   2. Vse o Muri – morfologija reke Mure - Aljaž Lesjak  Geofoto d.o.o. Slovenska Bistrica   3. Pričakovanja od namakanja -  Kmetijski zavod MS, predavatelj bo nekdo iz njihovih vrst, direktor Franc Režonja je v času posveta odsoten,   4. Dr. Mitja _____________, Univerza Maribor,    5. Podtalnica in pitna voda - Mag. Irena Kopač, Inštitut ekološki inženiring Maribor, področje podtaslnice in pitne vode 6. HSE invest – projekt za namakanje ( v četrtek dobimo gradivo in ime predavatelja ).   7. Zaključek   Moderator Borut Hočevar, urednik priloge Okolje in energija časnika Financ. Uvodne besede - mag. Katja Damij Ob prihodu bomo udeležence pogostili s kavo, kakor tudi med predavanji. Poleg kave bomo postregli tudi s sladicami. Na koncu posveta bomo vse udeležence povabili h kosilu (Restavracija Zvezda MS).   Kotizacija 30,00 eur.
Teme
Mura nekoč danes jutri Reka Mura Mura

Zadnji komentarji

anki polajnko

2018-10-28 05:51:14


Okrog Mure se zbira krog šaratanov, ki se sicer visoko cenijo in se predstavljajo kot ekologi in zaščitniki Mure,v bistvu pa so nevarni prevaranti. Mura na področju Prekmurja nima naravnega toka. Je regulirana in obdana z varovalnimi nasipi, med katerimi je kolikor tolikor ohranjen naravni biotop in kot sem omenil nenaravno regulirano rečno korito. Takšno stanje ne nenaravno in vsaj dva razloga i sta skrb vzbujajoča. Regulirano korito je odpravilo naravne meandre, ki so upočasnjevali rečni tok in s tem zmanjševali prodonosnost. S tem se rečna struga ni poglabljala in ni ogrožala nivo podtalnice. Drugi problem predstavlja popolna nedotakljivost zarasti med zaščitnima nasipoma. Obojestranski nasipi so zgrajeni zato, sa ščitijo okolico pred poplavami. Celotno območje med nasipoma predstavlja odtočni profil reke Mure. Ta je določen računsko in je tolikšen, da zmore prevajati določene vodne količine, stoletnih, morda tudi tisočetnih voda. Seveda pod pogojem, da se razmere v rečnem koritu, torej v območju med nasipoma bistveno ne spremijajo. S popolno zaščito rastlinja v koritu, pa se razmere iz leta v leto slabšajo. Zarast je vedno večja in propustnost korita se zmanjšuje. Ali sedaj še ustreza predvidenemu pretoku je vprašanje? Menim, da ne več. Že sedaj lahko ob visokih vdodha pride do nenormalnega dviga vodne gladine in ta lahko ogrozi stabilnost nasipov. Opozoriti pa je potrebno na še večjo nevarnost. V strugi je zarast prešla v mogočna drevesa. Ob visokih vodah jih lahko vodni tok podre in povzročijo zajezitev. Ta lahko povzroči dvig gladine in preboj nasipov. Kaj pa lahko to pomeni, je razvidno iz podatkov, da je pred davnimi leti Mura poplavila tako močno, da je celo Murka Sobota bila poplavljena. Kaj se bo zgdilo z naselji ob Muri ob njenih nasipih si lahko samo predstavljamo. Naj tukaj omenim le, da bi oba probema,; pglabljanje struge in zagotavljanje poplavne varnsti lahko rešile elekrarene, ki bi lahko ponovno vzpostavle naravne meandre in ohranile biotop. Seveda z znanstvenim pristopom, brez šarlatanov, ki se gredo ekologijo a o tehniki, hidrologiji in vodarstvu nimajo pojma.
anki polajnko

2018-10-27 06:00:55


Muri se ne piše nič kaj dobrega. Lotili so se je namreč ekologi. Ti niso strokovnjaki za urejanje rek. Mura je kar velika reka z velikim nihanjem vodostaja in takrat, ko prevaja znatne vodne količine, utegne biti hudo nevarna. Tega se ekologi ne zavedajo in zato postaja Mura vse bolj nevarna. Najprej je potrebno ugotoviti, da je ob poteku v Prekurju Mura regulirana in nima več naravnega toka. Ob regulaciji so bili posekani naravni meandri, ki so upočasnjevali rečni tok, s tem zmanjšali njeno prodonosnost in ohranjali niveleto dna. Z regiulacijo se je povečala hitrost vodnega toka in sevda tudi povečal transport materiala in spodjedanje dna. Kljub regulacijskim posegom je reka še nadalje poplavljala, zato so širše rečno območje obdali z obrambnimi nasipi, ki pa jih še povišujejo in s tem povečujejo poplavno nevarnost. Ta se povečuje zaradi popolnoma nestokovnega in neresnega načela ekologov, da je potrebno rastlinje med nasipoma poponoma zaščititi in zato niso dovoljeni nikakršni posegi na področju znotraj nasipov. Prav ta zahteva je zelo sporna in utegne povzročiti še hude težave, morda celo katastrofo. Znotraj nasipov namreč bujno zarašča gozd. Drevje postaja vse mogočnejše in pretočnost korita znotraj nasipov se vedno bolj zmanjšuje. Resna preveritev pretočnosti korita bi že sedaj pokazala, da korito ni dovolj propustno za večje, maksimalne količine pretoka. Kaj bi se zgodilo v slučaju, da naraste do kakastrofalnega pretoka, ne ve nihče. Laično gledano je rešitev v povišanju nasipov. Povdarjam laično. Ob dvigu vodne gladine zaradi zaraščanja rečnega profila pa ni upoštevana možnost, da zelo visoka voda ob velikem pretoku lahko povzroči rušenje dreves. Kljub svoji mogočnosti, so drevesa vseeno neodprona na vodno silo ob velikih pretokih vode. Kaj lahko jih vdni tok podere in povzroči dodatne zajezitve. Takšne zajezitve pa bodo zanesljivo povzročile rušenje nasipov. Nasipi so že sedaj zelo viski, ponekod presegajo višino šestih metrov. Vsak hidorlog zna izračunati kakšna energia se sprošča ob tako visoki zajezitvi. Prav rušenje nasipov utegne polaviti naselja ob nasipih, pred vsem na prekmurski strani. Menim, da je opuščanje in skorajda prepvd izgradnje hidorelektrarn na Muri škodliva odločitev. Z izgradnjo hodroelekrarn bi lahko varno ohranli biotop med nasipoma, tok reke pa spravili pod kontrolo. Rešili bi transport materiala in prerpečili poglabljanje struge in nižanje podtalnice. Prav gotov je danes na voljo dovoj znanja, da bi kljub izgradnji elektrarn ohranili biotop in vse naravne značilnsti tako reke, kot pokrajine. Mnogo koristnje bi bilo, če bi se ekologi tvorno vključili v iskanje najboljše rešitve umestitve elektrarn v okolje. kot pa da z igračkanjem in nagajanjem gradnjo prperečujejo. Prav gotov je takšna struga Mure, kot je danes problem in vse bolj postaja tempirana bomba, ki utegne povzročiti še hudo kakatsrofo, če se ne bo poseglo v samo strugo in območje med nasipoma. Končno pa je hidroenergija najkvalitetnejša čista energija obnovljivh vrov. Koliko fosilnih gori lahko Mura nadmesti?

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Mura in prihodnost