Mura in prihodnost
V obdobju 1999-2001 je bila izdelana »Načelna vodnogospodarska zasnova za mejno Muro« , katero so izdelali strokovnjaki in institucije iz vodnogospodarskega ter ekološkega področja iz obeh držav in pri kateri zasnovi sta sodelovali tudi univerzi ...
Mura - danes in jutri
Mura nekoč danes in jutri

Sobota, 27. oktober 2018 ob 00:34

Odpri galerijo

vir slike: wikipedia

V obdobju 1999-2001 je bila izdelana »Načelna vodnogospodarska zasnova za mejno Muro«, katero so izdelali strokovnjaki in institucije iz vodno  - gospodarskega ter ekološkega področja iz obeh držav in pri kateri zasnovi sta sodelovali tudi univerzi iz Ljubljane in Dunaja.

				Slika 10: Projektno območje - HQ 100 poplavne površine (stanje 1982)			Slika 10: Projektno območje - HQ 100 poplavne površine (stanje 1982)

Težišče dela študije je bilo:
⇒ ugotoviti vzroke in podati rešitve za preprečitev nadaljnjega poglabljanja dna Mure in s tem posledično zniževanja podtalnice ob Muri in zaledju,
⇒ zagotoviti visokovodno zaščito urbanih območij in infrastrukturnih objektov z nastopom Q 100 letne vode in izgradnjo nasipov oz. zidov,
⇒ z inicialnimi projekti pospešiti dinamično-naravni razvoj vodnega sistema v smislu pestre rečne morfologije, omogočiti vzdolžni še daljši kontinuum (danes ni prekinjen na dolžini cca 1000 km) in omogočiti še večjo biodiverziteto.

V študiji so bile obravnavane naslednje tematska področja
⇒ označitev pretoka do polne struge in območij pretoka Q 100 in Q30, naknadno pa še za Q 200 in Q500 letno vodo (poplavna področja izven korita),
⇒ spremembe dna korita Mure z geodetskimi posnetki in analizo od leta 1970 naprej (primerjava sedanje vodne površine s stanji pred regulacijo),
⇒ osnove transporta proda z odvzemom in analizo vzorcev proda v inundaciji Mure do zrnavosti do 150mm,
⇒ rečna morfologija z zgodovinsko analizo poteka struge od 14. stol. naprej. Ugotovljeno je bilo, da je celoten rečni sistem s stranskimi rokavi in otoki, bil nekoč širok do 1,2 km in da je po osnovnem koritu teklo samo 40% celotnega pretoka. Danes znaša širina korita samo cca 90 m. Na prelomu 19.stoletja je bila Mura še v dinamičnem ravnovesju,
⇒ izvedene vodne gradnje (nasipi, hidrocentrale) so spremenile tedanji naravni tok (povečanje padca in vlečne sile) in delno zaščitila urbana naselja pred poplavami. Vendar pa so spremenile širino korita, možnost naravne dotacije (avstrijske hidrocentrale brez prodnih izpustov) in premeščanja proda v vzdolžni in prečni smeri, in že takrat je prišlo do začetkov poglabljanja korita, vendar pa tega nihče ni kontroliral ter na daljšem odseku geodetsko izmeril. Na osnovi analiz študije je bilo ugotovljeno, da bi za upočasnitev toka in dviga nivelete-dna Mure bil najprimernejši ukrep bočna erozija in vključitev nekdanjih starih rokavov v sistem odvodnje. V študiji so bila podana območja primerna za tovrstne iniciaine ukrepe. Ugotovljeno je bilo, da bi bilo smiselno osnovno korito Mure razširiti do 200m, kar je znotraj inundacije možno ob predpostavki,
da se izvedejo in sanirajo obstoječi visokovodni nasipi.
⇒ za analizo pretokov nizke vode, ki nastopi v zimskih in poletnih mesecih, je bilo ugotovljeno, da so minimalni pretoki verjetno višji, kot pa je bilo do danes upoštevano.

Poleg tako imenovanih tehničnih vsebin študije, so bile narejene še ekološke vsebine, ki so se pa skoncentrirale na naslednje teme:
⇒ analiza ribjega staleža nekoč in danes je pokazala, da je od nekdaj prisotnih 52 vrst še zmeraj prisotnih 49 ribjih vrst, kar kaže na zelo dobro migracijo rib in na izboljšanje kvalitete vode v zadnjih letih. Stanje bi pa bilo še dosti boljše če bi bilo možno odpreti čim več stranskih rokavov, kar je zelo pomembno v fazi drstitve,
⇒ ugotavljanje in kartiranje struktur je bilo narejeno v stanju nizke vode na treh reprezentativnih odsekih v Ceršaku , Tratah in Meleh,
⇒ analiza makrozoobentos-a je pokazala, da lahko Muro uvrstimo v prehodno med hiporitralno in epipotamalno cono (regija lipana in mrene). Na podlagi kvalitativnega vzorčenja z primerljivimi rekami je bila ugotovljeno, da na Muri obstaja velika raznolikost vrst, s skupno 109 vrstami, predvsem prevladujejo vrste in osebki enodnevnic in vrbnic iz neokrnjenih in sonaravnih abiotičnih pogojih z dna Mure.

				Slika 11 : Ribja favna mejne Mure			Slika 11 : Ribja favna mejne Mure

Na osnovi zaključkov iz zgoraj navedene študije je bilo ugotovljeno, da je v pogledu upravljanja s povodjem potrebno določiti prioritete, ki bodo točno definirale cilje, ki jih je smiselno pri realizaciji študije zasledovati (zadrževanje in bogatenje podtalnice, preprečitev poglabljanja, ekologija, rečna morfologija, ali eventualno tudi energetska izra ba potenciala Mure). 

V tem kontekstu je možno zagotoviti stabilnost nivelete Mure in dviga talne vode tudi z eventualno energetsko izrabo, vendar je pri tej varianti vprašljiva »ekološka« komponenta samega posega. glede na dejstvo, da v tem trenutku niso znani realn i načrti , ki bi težili tudi k energetski izrabi, ta varianta v sami študiji ni bila obdelana.

ZAKLJUČEK
Strateško bi bilo smiselno, da se pri upravljanju ( načrtovanju ) oz. posegih na Muri stremi za:
⇒ čim večjo vodno površino in s tem dinamiko rečnega pretoka v vzdolžni in prečni smeri,
⇒ zagotovitev ravnovesja proda v koritu z bočno erozijo in vnosom z gorvodne strani,
⇒ zagotovitev lateralnega prepletanja osnovnega in stranskih rokavov in čim večje poplavne površine znotraj inundacije med nasipi,
⇒ ponovno reaktiviranje poteka nekdanjih mlinščic izven inundacije Mure v funkciji dotacije in bogatenja talne vode (npr. 11-Mlinski kanal) za vodooskrbo,
⇒ izgradnjo čistilnih naprav na vseh iztokih kanalizacij , ki odvajajo vodo v Muro.

				Slika 12: ILUZIJA ALI RESNiČNOST?			Slika 12: ILUZIJA ALI RESNiČNOST?

Viri:
1. NAČELNA VODNOGOSPODARSKA ZASNOVA ZA MEJNO MURO, 1. faza, 1998 2000, Stalna slovensko-avstrijska komisija za MurolWASSERWIRTSCHAFTLlCHES GRUNDSATZKONZEPT FOR DIE GRENZMUR, Phase 1, 1998-2000, Standige osterreichischslowenische Kommission fUr die Mur,
2. Fotoarhiv.

---

UREJENOST IN VZDRŽEVANOST VODNEGA REŽiMA POGOJ ZA VARNOST NARAVNEGA IN BIVALNEGA OKOLJA

Jožef NOVAK univ.dipLinž.gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana

Vladimir VRATARIČ inž. gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1 b, Ljubljana

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 10. Jan 2019 at 14:55

69 ogledov

Kmečki glas: Mura - vez pomurske prihodnosti
Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS) in Društvo Alpe Adria Green (AAG), mednarodna nevladna organizacij za varstvo okolja in narave, sta v Murski Soboti pripravila strokovni posvet o možnostih izrabe vode iz reke Mure za namakanje na eni in vodo - oskrbo na drugi strani. Okoljevarstveni aktivisti, ki ne prihajajo samo iz domače pokrajine in so združeni v Zvezo društev Moja Mura, so strokovno srečanje razumeli kot še en korak za poskus izkoriščanja vodotoka Mure v energetske namene, čeprav predavatelji tega niti z eno samo besedo niso omenili niti v referatih niti v razpravah. Kulturam na poljedelskih površinah v prekmurski ravnici, tudi v neposredni bližini reke Mure, iz leta v leto vse bolj očitno primanjkuje vode zaradi vročinskih valov in pomanjkanja padavin. Reka pa se je zaradi številnih melioracijskih posegov spremenila v hudourniško, zaradi česar se nezadržno znižuje njena gladina kot tudi podtalnica sama. To sta na posvetu ponovila mag. Katja Damij in Božo Dukić, predstavnica ZENS in tajnik. DEJSTVA V oceni podnebnih sprememb v Sloveniji do konca tega stoletja je Renato Bertalanič z Agencije RS za okolje zbranim predstavil optimistični, zmerno optimistični in pesimistični scenarij. Do konca stoletja naj bi se temperatura pri nas dvignila od 1 do 6 °C, kar zadeva padavin, pa naj bi se na letni ravni povečale od 20 pa vse do 60 %, vendar bodo neenakomerno razporejene (največ jih bo jeseni in pozimi), enako bo z njihovo intenzivnostjo. Najbolj na udaru naj bi bila vzhodna Slovenija. V geomorfoloških spremembah toka reke Mure kot posledice človeških posegov (prvi so se začeli že v času Avstro-Ogrske, torej v drugi polovici 19. stoletja) paje Aljaž Lesjak (Geofoto Slovenska Bistrica) povedal, da je bil nekoč zelo razvejan vodotok Mure širok tudi do 1,2 kilometra, z regulacijami v eno strugo pa je danes vsega od 60 do 80 metrov. Zaradi tega se je na slovenskih tleh skrajšala tudi skupna dolžina Mure s 70 na 61 kilometrov! Ker je po zadnjih posegih struga reke Mure dobila podobo ravnega kanala, se zaradi globinske erozije vse bolj poglablja oziroma niža nivo gladine vode. Od leta 1974 do danes naj bi se rečno dno poglobilo za kar 60 cm.Da nov, enotni sistem oskrbe s pitno vodo prinaša lažje obvladovanje tveganj,varnejšo oskrbo in manjše omejitve v prostoru, zaledje vodovarstvenih območij(VVO) pa bo lažje nadzorovano, pa je povedal Timotej Pepelnik (Geološki zavodLjubljana) v prispevku o gradnji t. i. pomurskega vodovoda, ki zajema vseh27 pomurskih občin in vključuje 52 vodnih virov. DVIG PODTALNICE IN ZAPOLNITEV MURINIH MEANDROVDanijel Magajna iz Solkana, ki ima dolgoletne izkušnje na področju gradbeništva, konstruktorstva in energetike, na vprašanje, zakaj se nenehno niža dno reke, pravi, da odkar je Mura v Avstriji z jezovi energetsko vedno bolj izkoriščena (tam je zgrajenih že več kot 20 hidroelektrarn), se za temi jezovi nabira ves prod, ki ga je reka prej nosila k nam. Sedaj pa deroča Mura prod trga iz struge pri nas, s čimer se vse bolj poglablja.Pri vsakem povečanju pretokov se iz dna in bregov trgajo vedno drobnejši deli prodnih nanosov. Tudi nivo podtalnice je vedno nižji in tokovi podtalnice so vedno hitrejši, ker so kanalčki (podzemne kapilare) vse bolj strmi. Zato je rodovitna žitnica Slovenije vedno bolj suha in manj plodna. V stranskih rokavih z nekdaj bujnim vodnim življenjem je manj vode, zato je nujen dvig podtalnice in vrnitev vode v njene »divje« meandre, česar brez sonaravno grajenih jezov ne bo. NAMAKANJE IZ NAMENSKEGA KANALA Eno od zelo realnih rešitev, da pomurska polja ne bodo več žejna, je podal Uroš Jarc (HSE Invest Maribor). Predstavil je zanimivo 53,77 kilometra dolgo namakalno strugo Mura–Mokoš– Dobel–Črnec–Ledava–Krka–Mura. V večini gre za že obstoječe struge, ki jih bo treba samo povezati in poglobiti. Voda iz namakalne struge s pretokom 7 m3 na sekundo bi omogočila kar 7000 hektarjev namakalnih površin. Namakalni kanal naj bi z vodo iz Mure»polnili« pri Petanjcih, končal pa naj bi se na mestu, kjer se Krka v lendavskemkotu izliva v Muro. Dno korita namakalne struge bi bilo široko 2 metra in prav toliko globoko. A brez povečanja pretočnosti profilov ne bo šlo. Za povezavo obstoječih vodotokov in izdelavo 4,3 km dolgega napajalnega kanala Petanjci–Gradišče, kjer naj bi bilo tudi prvo odvzemno mesto za namakanje, bi bilo treba na novo izkopati 27 km kanalov.Namakalni kanal naj bi bil razdeljen v sedem različno dolgih odsekov: najkrajšimed krajema Gradišče in Murski Črnci naj bi meril vsega 1,19 km, najdaljši Črnec pa kar 19,38 km. KMETIJSTVA BREZ NAMAKANJA NE BO! Miran Torič s KGZ Murska Sobota je med možnostmi, od kod vzeti vodo za namakanje v kmetijstvu, prišel do zaključka, da je najprimernejša voda iz Mure, katere je tudi v zadostnih količinah. Zaradi nizke podtalnice in neprimernih voda iz pomurskih akumulacijskih jezer (Hodoš, Ledavsko, Bukovniško, Negovsko, Blaguško in Gajševsko jezero), ki so zamuljena, s premajhnim volumnom in preveč oddaljena od kmetijskih zemljišč, je voda iz Mure, ki ima snežni rečni režim, edina sprejemljiva. A z namakanjem je mogoče doseči dobre rezultate samo ob upoštevanju in izvajanju vse razpoložljive agrotehnike. Z nepravilno izbiro termina in načina na makanja namreč na poljedelskih kulturah lahko naredimo tudi škodo. Ovira za te sisteme so tudi večletni postopki za ureditev potrebne dokumentacije. Branko Virag iz Panvite pozdravlja idejo o vodi, ki bi iz reke Mure prek namakalnih kanalov prispela med suha prekmurska polja. Poudaril je še, da so v Panviti za urejanje dokumentacije za lastna namakalna sistema na 830 hektarjih porabili osem let. A namakanja brez vodnega vira ni in edina, ki to lahko to v velikem obsegu omogoči, je reka Mura. Branko Virag: »Če bomo v naslednjih 50 letih na pomurskih poljih še želeli pridelovati hrano, bomo morali zaradi dviga temperatur in pomanjkanja padavin v času glavne vegetacije namakati. V nasprotnem bomo vse bolj odvisni od hrane iz tujine. Te pa si ne želimo, saj ne vemo, pod kakšnimi pogoji je pridelana.« POMISLEKI ALI ŠE KAJ VEČ? V razpravi so bili s strani članov Moja Mura izraženi številni pomisleki na račun(ne)dotakljivosti reke Mure. Na vprašanje Sonje Kolbl s Cvena, ki se med drugim ukvarja tudi s kmetijstvom in dopolnilno dejavnostjo, ali je mogoče namakalni sistem zgraditi brez hidroelektrarn, je bilo nedvoumno rečeno, da vsekakor. Torej hidroelektrarne niso pogoj za izgradnjo namakalne struge. Milan Rus s Krapja je imel v zvezi s smiselnostjo namakanja v segmentu siromašenja (spiranja) tanke rodovitne plasti in s tem prodiranja pesticidov in drugih zdravju škodljivih elementov v podtalnico veliko pomislekov. Prepričan namreč je, da bo svet ob Muri dolgoročno na preizkušnji pri zagotavljanju zdrave pitne vode.Zvonko Križanič iz Hrastja – Mote pa je prepričan, da bi z zgrajenimi pragoviali z velikimi skalami v rečni strugi upočasnili tok Mure ter sprožili razlivanjevode po njenih suhih rokavih. S spreminjanjem Mure kot kanala v razvejano reko bi odločilno prispevali k dvigu podtalnice, preprečili pa bi tudi njeno poglabljanje oziroma odnašanje proda na Hrvaško.Božo Dukić je dodal, da sta energetska in prehranska neodvisnost med sabo povezani ter da slovenska javnost ne more razumeti, da imajo kmetje ob vodnati Muri sušo.

Sun, 9. Dec 2018 at 20:42

318 ogledov

Mnenje prof. dr. Peter Novaka o reki Muri. Tujci se vpletajo v naše energetske že od jedrske elektrarne naprej!
Spoštovani, Bil sem med prvimi, ki so doživeli protest proti elektrarnam na Muri, še v času socializma IN TO Z GROŽNJAMI S HLADNIM OROŽJEM. Nikoli niso bile HE na Muri mišljene samo kot energetski objekti, ampak vedno v dvojni vlogi, tudi za vzdrževanje podtalnice in namakanje.  Tako g. Magajne in g. Duhovnik imata vsak po svoje prav, samo da g. Magajne morda  ne pozna projektov.. Če se dobro spomnim, so bili že prvotni nasipi mišljeni v višini največ 6 m, kar je višina spodnjih vej topolov, ki rastejo ob reki. Pri tem bi male struge, rokavi, ki so sedaj ob reki ostale, kot lovilci puščanja (morebitnega) nasipov. Narava BI OSTALA V BISTVU NEOKRNJENA, STRUGA PA SE NEBI VEČ POGLABLJALA. Oblikovanje krajine ob Muri z vsemi predvidenimi ukrepi bi lahko bila vzpodbuda za številne stroke, kako uporabiti eksergijo reke in izboljšati krajino. Pozabljamo, da varovanje narave ni mogoče, ker se narava sama stalno spreminja. Lahko pa v njej pametno gospodarimo in se prilagajamo pričakovanim podnebnim in drugim naravnim spremembam (management and improvement of natural resources). Da se tujci vpletajo v naše energetske zadeve je jasno že od jedrske elektrarne naprej. Ko je pokojni koroški glavar Haider zahteval ustavitev naše JE na sestanku v Železni Kapli, sem mu rekel le en stavek: ko boste dosegli zaprtje JE v Švici, ki neposredno ogrožajo prebivalstvo Vorarlberga, bomo mi v naslednji uri ustavili tudi našo. Zadeva je šla tedaj takoj z dnevnega reda. Podobno je sedaj. Ko pridejo kolegi ekologi iz Avstrije ohranjat našo naravo, jih je potrebno opozoriti na enakovrednost kakovosti narave. Ko bodo oni porušili svojih nekaj deset HE na Muri, tudi mi ne bomo gradili nobene. Do tedaj, pa naj ostanejo doma in pustijo, da mi urejamo stvari doma v skladu z našimi potrebami in koristmi vsega prebivalstva. Predolgo se ukvarjam z gospodarjenjem in varovanjem okolja, da ne bi znal ločiti plev od semena. Mislim, da tudi g. Plut nima prav, ko v današnjem Delu piše o okolju in nudi svoje poglede glede na MURO, Šoštanj, vetrnice, itd. V Sloveniji potrebujemo resno razpravo o prehodu v nov eksergetski sistem na osnovi OVE. Ko bomo dali vse karte na mizo in bo vsak lahko pokazal, kaj je dolgoročno za Slovenijo najboljša rešitev (če izvzamem odhod Slovencev iz tega ozemlja, da bi ga ohranili neokrnjenega - ne vem za koga) in, ko bomo imeli na mizi tudi letne stroške za tak prehod, potem bo odločitev lahka. Po mojih izračunih potrebujemo za nadomestitev eksergije (koristne energije), ki jo potrebujemo samo za gretje in hlajenje stavb, cca 400 mio€/leto skozi 30 let, da dosežemo 85% zmanjšanje izpustov. Ker so letne subvencije fosilnim gorivom trenutno v Sloveniji okoli 132 mio€ in, ker ima podnebni sklad tudi okoli 100 mio pričakovanega prihodka, nam torej manjka samo še 170 mio €/leto za reševanje široke rabe (in pri tem nisem štel stroškov za obnovo stavb, nakup TČ, novih kotlov na biomaso, ne prometa , ne industrije. Toliko, da ne bi govorili na pamet. Prehod na OVE pomeni celovito preobrazbo družbe in družbenih odnosov. O tem govore številni znanstveniki po svetu že nekaj let. In še nekaj. Predsednik Pahor je v Katovicah obljubil, da bo Slovenija zmanjšala emisije do 2050 za 85%, kar je prav, zanima me le, ali bo in kdaj predlagal tudi potrebne ukrepe in prevzel odgovornost za realizacijo – morda na način, kot pri TEŠ 6?. Lep pozdrav vsem, Prof. Dr. Peter Novak Dolgoletni član Sveta za varstvo okolja RS, bivši podpredsednik Znanstvenega sveta pri Evropski okoljski agenciji

Sat, 8. Dec 2018 at 11:32

294 ogledov

Muri se ne piše nič kaj dobrega. Prav gotovo je takšna struga Mure, kot je danes problem in vse bolj postaja tempirana bomba!
V nadaljevanju tega članka objavljamo komentar obiskovalca spletne strani rekamura.si, ki po navedbah dejstev očitno zelo dobro pozna situacijo na Muri. Komentar je vreden svoje lastne objave in vreden branja. Muri se ne piše nič kaj dobrega. Lotili so se je namreč ekologi. Ti niso strokovnjaki za urejanje rek. Mura je kar velika reka z velikim nihanjem vodostaja in takrat, ko prevaja znatne vodne količine, utegne biti hudo nevarna. Tega se ekologi ne zavedajo in zato postaja Mura vse bolj nevarna. Najprej je potrebno ugotoviti, da je ob poteku v Prekurju Mura regulirana in nima več naravnega toka. Ob regulaciji so bili posekani naravni meandri, ki so upočasnjevali rečni tok, s tem zmanjšali njeno prodonosnost in ohranjali niveleto dna. Z regulacijo se je povečala hitrost vodnega toka in seveda tudi povečal transport materiala in spodjedanje dna. Poplava na Muri, l. 2005 Kljub regulacijskim posegom je reka še nadalje poplavljala, zato so širše rečno območje obdali z obrambnimi nasipi, ki pa jih še povišujejo in s tem povečujejo poplavno nevarnost. Ta se povečuje zaradi popolnoma nestokovnega in neresnega načela ekologov, da je potrebno rastlinje med nasipoma poponoma zaščititi in zato niso dovoljeni nikakršni posegi na področju znotraj nasipov. Prav ta zahteva je zelo sporna in utegne povzročiti še hude težave, morda celo katastrofo. Znotraj nasipov namreč bujno zarašča gozd. Drevje postaja vse mogočnejše in pretočnost korita znotraj nasipov se vedno bolj zmanjšuje. Resna preveritev pretočnosti korita bi že sedaj pokazala, da korito ni dovolj propustno za večje, maksimalne količine pretoka. Kaj bi se zgodilo v slučaju, da naraste do kakastrofalnega pretoka, ne ve nihče. Laično gledano je rešitev v povišanju nasipov. Poudarjam laično. Ob dvigu vodne gladine zaradi zaraščanja rečnega profila pa ni upoštevana možnost, da zelo visoka voda ob velikem pretoku lahko povzroči rušenje dreves. Kljub svoji mogočnosti, so drevesa vseeno neodprona na vodno silo ob velikih pretokih vode. Kaj lahko jih vodni tok podere in povzroči dodatne zajezitve. Takšne zajezitve pa bodo zanesljivo povzročile rušenje nasipov. Nasipi so že sedaj zelo visoki, ponekod presegajo višino šestih metrov. Vsak hidrolog zna izračunati kakšna energija se sprošča ob tako visoki zajezitvi. Poplava na Muri, l. 2005 Prav rušenje nasipov utegne poplaviti naselja ob nasipih, predvsem na prekmurski strani. Menim, da je opuščanje in skorajda prepoved izgradnje hidorelektrarn na Muri škodljiva odločitev. Z izgradnjo hodroelekrarn bi lahko varno ohranili biotop med nasipoma, tok reke pa spravili pod kontrolo. Rešili bi transport materiala in preprečili poglabljanje struge in nižanje podtalnice. Prav gotovo je danes na voljo dovoj znanja, da bi kljub izgradnji elektrarn ohranili biotop in vse naravne značilnsti tako reke, kot pokrajine. Mnogo koristnje bi bilo, če bi se ekologi tvorno vključili v iskanje najboljše rešitve umestitve elektrarn v okolje, kot pa da z igračkanjem in nagajanjem gradnjo preprečujejo. Prav gotovo je takšna struga Mure, kot je danes problem in vse bolj postaja tempirana bomba, ki utegne povzročiti še hudo katastrofo, če se ne bo poseglo v samo strugo in območje med nasipoma. Končno pa je hidroenergija najkvalitetnejša čista energija obnovljivh vrov. Koliko fosilnih gori lahko Mura nadomesti? vir je komentar v članku: 

Sat, 8. Dec 2018 at 10:29

356 ogledov

Mura ni potok, je hudourniška reka, ki lahko pobesni. Ob teh razmerah bo prišlo do poplav, kakršnih Prekmurje še ni doživelo!
V nadaljevanju tega članka objavljamo komentar obiskovalca spletne strani rekamura.si, ki po navedbah dejstev očitno zelo dobro pozna situacijo na Muri. Komentar je vreden svoje lastne objave in vreden branja. Prepričan sem, da Muro hočejo zdraviti zdravniki, ki postavljajo napačne diagnoze. Predpostavka, da želijo vsi skrbniki Mure ohranjati naravni biotop je seveda napačna in od tod izhajajo vse zablode, ki spremljajo skrb za ohranjanje murskega biotopa. Mura je na pretežnem delu Slovenije reguliran vodotok, ki je z regulacijo izgubila naravne lastnosti. Posledica tega pa so vse težave, ki jih opažamo, mnoge pa so še skrite in lahko kot velika katastrofa vsak čas izbruhnejo. Muro so pred leti regulirali, ji odvzeli naravne meandre in znatno povečali naravni padec struge. S tem se je povečala hitrost pretoka z njim pa tudi prodonosnost. Vsaka reka namreč prenaša prod. Bolj kot je pretok hiter, večje sile delujejo na prod in ga zato reka v večjih količnah odnaša. Z odnašanjem proda, se seveda struga poglablja. V nasprotnem primeru, pa ob počasnejšem pretoku, reka nanaša material in se zato rečno korito dviguje in potencialno povečuje poplavna nevarnost. Skratka, regulacija reke Mure je povzročila večjo hitrost pretoka v koritu in s tem poglabljanje rečne struge. Na dugi strani so ekologi prepovedali kakršne koli posege v "naravni biotop" med obema visokovodnima nasipoma. Naravna zarast ima tako možnost nekontroliranega zaraščanja in tako nastaja znotraj obeh visokovodnih nasipov pragozd, pred vsem pa postajajo drvesa vse večja in večja, saj imajo idelane prilike za razraščanje. S tem se zmanjšuje hidrološki profil. Geometija je sicer določena, a kaj, ko je v hidrološkem profilu zaradi nespametnosti in nestrokovnosti zarast toliko naredovala, da se je pretočnost znatno zmanjšala. Seveda je edini nedotakljiv pretočni profil regulirana struga, ta pa ne more normalno prevajati viskovodnih količin. Takrat se hitrosti pretoka znatno povečajo in voda odnaša velike količine proda in poglablja strugo. Zarast pa predstavlja pretečo nevarnost, ki se lahko kaj hitro spremeni v katastrofo. V pretočnem profilu so sedaj drevesa že tako velika, da postanejo zajezitev ob visoki vodi, ki jih lako podre in s tem ustvari zajezbo. Sedaj hidravlični profil več ne ustreza pretočnim količinam, zato visokovodne nasipe dvigujejo. Poplava na reki Muri l .2005 To je jalov posel, saj zaradi zarasti neprestano zmanjšuje hidravlični profil in zato se višina visokovodnih pretokov nenehno zvišuje. Ob tem pa se nevarnost kakastrofe povečuje. Morebitna zajeza porušenih dreves lahko gladino visoke vode dvigne nad niveleto obrambnih nasipov, pride do prelivanja in porušitve nasipov. Ob takšnih razmerah lahko pride do katastrofalnih poplav, kakršnih Prekmurje še ni doživelo, saj so danes obrambni nasipi že zelo visoki in na nekaterih mestih presegajo višino šestih metrov. Upam, da si lahko predstvljate, kakšna energija se ob tako visoki vodi in neka tisoč kubikov pretoka sproži. Kolikšno razdiralno moč lahko voda dobi. Ob poplavah pa si lahko predstavljamo, kakšne površine bodo poplavljene in do kod bodo poplave segale. Ubogi Rajh!! Iz članka je razbrati tudi nasprotnovanje izgradji hidroelektrarn. Prav izgradna hidroelektrarn lahko problematiko reši. Za sanacijo stanja bodo potrebna znatna sredstva. Če jih prispeva elektrogospodarstvo, bo problem hitro rešen. V kolikor teh sredstev ne bo, bodo na voljo šele ob napovedani katastrofi. Takrat bodo vložena v sanacijo škode, namesto v koristno investicijo. Danes se namreč lahko hidroenergetski objekti gradijo sonaravno, z upoštevanjem vseh krajinskih in naravovarstvenih standardov. Ob tem se lahko sanira stanje, ki je nastalo z nepremišljeno regulacijo Mure, hkrati pa se lahko ohrani biotop znotraj visokovodnih nasipov s tem, da se v ta biotop posega v obsegu, ki je potreben za varnost, ne prizadene pa biotopa. Dobro bi bilo, da se k reševanju problema povabi stroko in ne le samo amaterje, ki imajo sicer plemenite želje, nimajo pa ustreznega znanja. Mura ni potok, je hudourniška reka, ki lahko pobesni.  Protestniki na posvetu v Murski Soboti, dne 04.12. 2018 vir je komentar v objavi:

Fri, 7. Dec 2018 at 11:31

356 ogledov

Reka Mura: Dvig podtalnice in vrnitev vode v "divje" meandre je NUJNO! Brez sonaravno grajenih jezov tudi ne bo šlo!
Ko sem bil pred ca. 20 leti na ogledu poškodb cerkve v Veržeju, so domačini trdili, da sta gladina in dno reke Mure vsaj en meter nižja kot nekoč. Zato so se pod temelji 500 let stare cerkve šele pred kratkim začeli pojavljati vse močnejši pretoki podtalnice proti znižani Muri. Ker so bili tokovi pod raznimi zidovi cerkve različno močni, so izpod nekaterih zidov odnašali več drobnih delcev in tam so se zato tla bolj posedala in v zidovih so počasi začeli nastajati vedno večje razpoke. Kako je prišlo do tega? Preprosto: V Avstriji je na Muri veliko jezov. Zadaj za temi zidovi se nabira ves prod, ki ga je Mura nekoč, ko še ni bilo jezov, po naravni zakonitosti nosila k nam in naprej proti Hrvaški. Sedaj ga pri nas trga iz struge in ga nosi naprej proti Hrvaški! Zato je rodovitna žitnica Slovenije postajala vedno bolj suha in manj plodna. V stranskih rokavih z nekdaj bujnim vodnim življenjem je vedno manj vode in vedno drugačni biotopi. V Avstriji je na Muri veliko jezov. Zadaj za temi zidovi se nabira ves prod, ki ga je Mura nekoč, ko še ni bilo jezov, po naravni zakonitosti nosila k nam in naprej proti Hrvaški. Sedaj ga pri nas trga iz struge in ga nosi naprej proti Hrvaški! Kako rešiti problem? Niti najmanj je to pametno narediti z že dolgo načrtovanimi večjimi jezovi za nenasitno ekonomsko donosno vodno izrabo. Ampak brez povsem skrbno načrtovanih nizkih mnogo številčnejših SONARAVNO grajenih jezov seveda tudi ne bo šlo. Dvig podtalnice na sosednjih zemljiščih in vrnitev vode v "divje" meandre je NUJNO ! Tudi brez skrbno pripravljene energetske izrabe vodne energije, takrat, ko je vode dovolj, ne bo šlo. Resno vam pravim: To kar načrtujete je zelo resen pristop ! Želim vam veliko uspehov in pomoči resnično dobrih slovenskih strokovnjakov iz vseh področij. Izmed njih napravite dobro selekcijo in pridobite čimveč domačih razumnih ljudi, ki ne bodo strokovnjaki samo po izobrazbi, ampak tudi po praksi in po prisrčnosti odnosov do preprostih domačih ljudi ter do avtohtonih rastlin in živali! A potreben je strpen dogovor med domačimi vodarji, domačimi kmeti, domačimi razumnimi varuhi narave in domačimi načrtovalci, graditelji in upravljalci bodočih malih elektrarn ! Potrebno je, da se vsi našteti domačini združijo v NARAVOVARSTVENO, EKOLOŠKO-KMETIJSKO IN ENERGIJSKO SAMO-OSKRBNO ZADRUGO ali nekaj še boljšega temu podobnega! Danijel Magajne univ.dipl.inž.gradb.

Thu, 6. Dec 2018 at 16:01

304 ogledov

Danijel Magajne: Zakaj se niža dno reke Mure
Poglabljanje dna in s tem tudi gladine vodotokov povzroča, da so ravninski predeli ob vodotokih zaradi suše bolj ogroženi tudi zato, ker se v teh tleh poleg samega nižanja nivoja podtalnice (in tudi s tem nižanjem) intenzivno še dodatno znižuje tudi vsebnost najfinejših delcev. Vesel sem, da se domačini ob Muri organizirajo za povišanje nivoja podtalnice na svoji zemlji. Tudi meni ni vseeno, kako se »sušna obdobja« hitro širijo vedno dlje od Mure na obe strani. Doslej je bilo veliko zamujenega tudi zato, ker smo nekdanje skrbno gospodarjenje z vodami zakonsko spremenili v »upravljanje« z njimi! Ker sem bil med drugim nekaj let v Novi Gorici zaposlen tudi v nekdanjem vodno gospodarskem podjetju VGP Soča in ker sem bil nekaj časa tudi član našega regijskega štaba za zaščito in reševanje in naše Goriške območne interesne vodne skupnosti, se kot gradbeni inženir sicer konstrukcijske smeri poleg na statiko dokaj dobro razumem tudi na vodarstvo, kjer sem še posebej dobro seznanjen z erozijskimi procesi in v zvezi s tem še posebej z najrazličnejšimi pojavi premikanja gramoza po strugah rek. Mogoče se veliko bolje spoznam na najrazličnejše gruščnate tokove, ki nastanejo večinoma iz močno razmočene zemljine, s katero so plazovi kdaj zajezili katerega ali istočasno več vodotokov v goratih oz. hribovitih predelih Posočja. Vsi ti pojavi so se in se še zmeraj najintenzivneje dogajajo tudi visoko v povirju Mure. In tudi v njeni strugi povzročijo, da se pri naraslih vodah po njej pretakajo večje ali manjše količine gramoza. Ta gramoz je lahko prišel zelo daleč po vodotoku direktno iz omenjenih gruščnatih tokov. Še veliko več proda pa se po strugah prenaša pri kasnejših naraslih vodostajih, ko ga voda na zgornjih delih vodotoka odtrga iz prejšnjih nanosov v strugah in ga vedno bolj drobnega odlaga v njenih spodnjih delih. Pri večjih nanosih se dogaja, da si mora voda še dolgo po končanih velikih povodnjih v debelih slojih novih nanosov proda vrezati povsem nove struge z za Muro v njenem spodnjem toku še posebno značilnim meandriranjem. Tako so se nekoč tudi vzdolž Mure med Prekmurjem in Slovenskimi goricami pojavljali številni mrtvi meandri, ko se je njena struga premikala od enega do drugega brega. Odkar je Mura v Avstriji energetsko vedno bolj izkoriščena, pa se v njenih številnih jezovih kopiči vedno več gramoza, ki bi po naravni strugi sicer še vedno potoval skozi Slovenijo v Dravo, Donavo in po njej še naprej do Črnega morja prav tako, kot nekoč. Danes Mura ne spreminja več lege svojega toka tako, kot nekoč, spreminja pa svoje sedaj vedno bolj stalno korito. Pri vsakem povečanju pretokov, ki niso več tako izraziti in pogosti, kot nekoč, se iz njenega dna in bregov »trgajo« vedno drobnejši deli starih prodnih nanosov in voda jih veliko manj intenzivno in manj opazno, kot nekoč, nosi proti Hrvaški. Ravno tako, kot voda Mure direktno iz struge prenašajo vedno bolj drobne delce v Muro tudi vsi njeni pritoki in, kar je bolj skrito, a zelo pomembno, tudi skriti kanalčki podtalnice. Nivo podtalnice je vedno nižji in tokovi podtalnice so vedno hitrejši, ker so kanalčki (podzemne »kapilare«) vedno bolj strmi. Ko smo pred kakimi 10 leti z ekipo strokovnjakov iz inštituta IRMA ocenjeval poškodbe ca 500 let stare cerkve v Veržeju, nismo mogli verjeti, kako, da so njeni zidovi šele sedaj (kar naenkrat) začeli pokati. Ko so nam domačini rekli, da se je dno Mure v zadnjih 10 letih poglobilo za en meter, nam je bilo takoj jasno, da so se sčasoma poglobili tudi tokovi podtalnice, ki so počasi začeli teči tudi pod globokimi temelji in izpod njih ponekod (na nekaterih koncih cerkve) veliko bolj kot drugod odnašali najfinejše delce zemljine. Prišlo je do neenakomernega posedanja (več tam, kjer so bili tokovi podtalnice globlji in intenzivnejši) in posledično do pokanja zidov cerkve, ki so bili prej tudi brez armiranih temeljev stoletja dovolj trdni, da niso pokali. Podobno se s podtalnico sedaj dogaja povsod vedno dlje od Mure. Kakšna je kvaliteta rodne zemlje brez najfinejših delcev pa vedo agronomi bolje od mene. Solkan, 4.12.2018 Danijel Magajne univ.dipl.inž.gradb.
Teme
Mura nekoč danes jutri Reka Mura Mura

Zadnji komentarji

APMMB2

2018-12-08 08:33:33


Prepričan sem, da Muro hočejo zdraviti zdravniki, ki postavljajo napačne diagnoze. Predpostavka, da želijo vsi skrbniki Mure ohranjati naravni biotop je seveda napačna in od tod izhajajo vse zablode, ki spremljajo skrb za ohranjanje murskega biotopa. Mura je na pretežnem delu Slovenije regiuliran vodotok, ki je z regulacijo izgubila naravne lastnosti. Posledica tega pa so vse težave, ki jih opažamo, mnoge pa so še skrite in lahko kot velika katastrofa vsak čas izbruhnejo. Muro so pred leti regulirali, ji odvzeli naravne meandre in znatno povečali naravni padec struge. S tem se je povečala hitrost pretoka z njim pa tudi prodonosnost. Vsaka reka namreč prenaša prod. Bolj kot je pretok hiter, večje sile delujejo na prod in ga zato reka v večjih količnah odnaša. Z odnašanjem proda, se seveda struga poglablja. V nasprotnem primeru, pa ob počasnejšem pretoku , reka nanaša material in se zato rečno korito dviguje in potencialno povečuje poplavna nevarnost. Skratka, regulacija reke Mure je povzročila večjo hitrost pretoka v koritu in s tem poglabljanje rečne struge Na dugi strani so ekologi prepovedali kakršne koli posege v "naravni biotop" med obema visokovodnima nasipoma. Naravna zarast ima tako možnost nekontroliranega zaraščanja in tako nastaja znotraj obeh visokovodnih nasipov pragozd, pred vsem pa postajajo drvesa vse večja in večja, saj imajo idelane prilike za razraščanje. S tem se zmanjšuje hidrološki profil. Geometija je sicer določena, a kaj, ko je v hidrološkem profilu zaradi nespametnosti in nestrokvnosti zarast toliko naredovala, da se je pretočnost znatno zmanjšala. Seveda je edini nedotakljiv pretočni profil regulirana struga., ta pa ne more normalno prevajati viskovodnih količin. Takrat se hitrosti pretoka znatno povečajo in voda odnaša velike količine proda in poglablja strugo. Zarast pa predstavlja pretečo nevarnos, ki se lahko kaj hitro spremeni v katastrofo. V pretočnem profilu so sedaj drevesa že tako velika, da postanejo zajezitev ob visoki vodi, ki jih lako podre in s tem ustvari zajezbo. Sedaj hidravlični profil več ne ustreza pretočnim količinam, zato visokovodne nasipe dvigujejo. To je jalov posel, saj zaradi zarasti neprestano zmanjšuje hidravlični profil in zaot se višina visokovodnih pretokov nenehno zvišuje. Ob tem pa se nevarnost kakastrofe povečuje. Morebitna zajezba porušenih dreves lahko gladino visoke vode dvigne nad niveleto obrambnih nasipov, pride do prelivanja in porušitve nasipov. Ob takšnih razmerah lahko pride do katastrofalnih poplav, kakršnih Prekmurje še ni doživelo, saj so danes obrambni nasipi že zelo visoki in na nakaterih mestih presgajo višino šestih metrov. Upam, da si lahko predstvlajte, kakšna energija se ob tako visoki vodi in neka tioč kubikov pretoka sproži. Kolikšno razdiralno moč lahko voda dobi. Ob polavah pa si lahkop redstavljamo, kakšne površine bodo poplavljene in do kod bodo poplave segale.Ubogi Rajh!! Iz članka je razbrati tudi nasprotnovanje izgradji hidroelektrarn. Prav izgradna hidroelektrarn lahko problematiko reši. Za sanacijo stanja bodo potrebna znatna sredstva. Če jih prispeva elektrogospodarstvo, bo problem hitro rešen. V kolikor teh sredstev ne bo, bodo na voljo šele ob napovedani katastrofi. Takrat bodo vložena v sanacijo škode, namesto v koristno investicijo. Danes se namreč lahko hidroenergetski objekti gradijo sonaravno, z upoštevanjem vseh krajinskih in naravovarstvenih standardov. Ob tem se lahko sanira stanje, ki je nastalo z nepremišljeno regulacijo Mure, hkrati pa se lahko ohrani bitob znotraj visokovodnih nasipov s tem, da se v ta biotop posega v obsegu, ki je potreben za varnost, ne prizadene pa biotopa. Dobro bi bilo, da se k reševanju problema povabi stroko in ne le samo amaterje, ki imajo sicer plemenite želje, nimajo pa ustreznega znanja. Mura ni potok, je hudourniška reka, ki lahko pobesni

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Mura in prihodnost