Mura in njeno povodje do I. svetovne vojne
Ko govorimo o pokrajini ob Muri oz. njenem vodnem območju , kateremu pripada nižinsko Mursko polje in gričevnato Goričko, govorimo o specifičnem območju , kjer se stikajo kulture in narodi, ki so stoletja živeli na tem območju
Mura - danes in jutri
Mura nekoč danes in jutri

Petek, 26. oktober 2018 ob 21:20

Odpri galerijo

vir slike: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Postcard_of_Murska_Sobota_Castle_1900s_(2).jpg

Današnje vodno območje reke Mure v RS, se razprostira na površini 1.333 km2 in je bilo v zgodovini juridično in upravno razdeljeno na ogrski in avstrijski del in to vse od 14. stoletja naprej pa do razpada Avstro-ogrske monarhije. Meja med avstrijskim (štajerskim) območjem je potekala po Muri in je pri Cvenu prešla na ogrski del.
Ko govorimo o pokrajini ob Muri oz. njenem vodnem območju , kateremu pripada nižinsko Mursko polje in gričevnato Goričko , govorimo o specifičnem območju , kjer se stikajo kulture in narodi, ki so stoletja živeli na tem obmOČju in to Germani, Slovani in Madžari.
Skupno vsem tem je bila neka srednjeevropska identiteta in kultura, kjer je vsak od drugega nekaj sprejemal in dodal drugemu nekaj svojega in to stoletja. Navedeno se kaže v jeziku in narečjih , narodnih običajih, hrani, imenih krajev, prav tako pa v načinu razmišljanja ljudi, ki je odprto, kot je tudi
odprta Panonska ravnina.
Še bi lahko naštevali, kaj je bilo in je tisto, kar ljudi na tem območju enači kot npr. razdrobljena zemljiška posest, migracije in izseljevanje zaradi ekonomskih razmer itd. Za vse pa velja, velika navezanost na domači kraj.

				Slika 1: Mura nekoč in danes			Slika 1: Mura nekoč in danes

Za celoviti pregled današnjega stanja na povodju Mure je nujno, da se najprej analizira predhodne zgodovinske okoliščine in posege človeka v reko, saj šele na osnovi teh posegov lahko sklepamo, zakaj so bili določeni ukrepi v določenem zgodovinskem obdobju izvedeni in kaj so ti ukrepi povzročili v prostoru.
Takšna analiza je sled kratkotrajnosti človeškega spomina nujno potrebna. Rezultati človekovih posegov v reko in obvodni svet so namreč razvidni šele po več desetletjih in v kolikor ne poznamo vzročnih povezav med njimi (vzrok - posledica) je tudi sanacija stanja praktično nemogoča.
Ko govorimo o svetu ob Muri oz. o prvih omembe vrednih ukrepih za urejevanje vodnega režima na reki, se moramo zavedati, da so se ti izvajali v fevdalizmu in da jih je na avstrijski strani vodila in v veliki meri financirala državna oblast iz vodnega fonda, dočim je na ogrski strani potrebna dela financiral zainteresirani veleposestnik.

				Slika 2: »Iskanje življenjskega prostora« Mure med leti 1400 in 2000			Slika 2: »Iskanje življenjskega prostora« Mure med leti 1400 in 2000

Za vse te prve ukrepe, kateri so se izvajali že v 16. stoletju je značilno, da niso bili sistematski in so se nanašali le na krajši odsek struge s ciljem, zavarovati določena naselja pred poplavami in omogočiti plovbo po Muri.
Ti ukrepi niso bili efektivni, ker so reševali probleme ureditve struge le na krajših odsekih in jih je že naslednja visoka voda spet porušila ali zaobšla. Tako se je dogajalo, da je Mura venomer spreminjala strugo ob visoki vodi proti severu in celo porušila več vasi na Apaškem polju, znano pa je tudi, da je G.Radgona /Bad Radkersburg (trg) bila nekaj časa celo na otoku.
Že v 17.stol je na Ogrskem veljal zakonik, ki je predpisoval izgradnjo pregrad oz. obrežnih zavarovanj na reki Muri, s katerim so že takrat urejevali rečni režim v smislu zavarovanja naselij pred visoko vodo. Določene gradbene ukrepe za zagotovitev rečne plovbe in zavarovanje naselij pred visoko vodo je predpisovala tudi Marija Terezija in tako so že v letu 1753 izdelali posnetek struge reke Mure, na osnovi katerega so potem izvedli nekaj presekov meandrov in zavarovali brežine.
V letu 1810 je županija Zala financirala izgradnjo preseka meandra na reki Muri in naselje Razkrižje obvarovala pred vsakoletnimi poplavami.
V letu 1822 je ob visoki vodi Mura izkopala novo korito pri Murskem Središču , tako, da je bil most na suhem in so z regulacijskimi deli morali Muro zopet preusmeriti v obstoječe staro korito.

Znane so zahteve za ureditev odvod nje potokov, ki tečejo po Murskem polju, oz. se izlivajo v Muro in katere so kmetje ter določeni zemljiški gospodje regulirali in na njih uredili mline, kot npr. na Ščavnici, Črncu, Ledavi itd.
Okrog leta 1850 je bil izgrajen razbremeniini kanal Ledava-Krka in prestavljen izliv Ledave v Krko.
Štajerska deželna vlada je 10. oktobra 1874 sprejela sklep o financiranju regulacije Mure v treh odsekih med Gradcem in Cvenom, ki jo danes poznamo po vodji regulacijskih del Franzu vitezu Von Hochenburgu.

				Slika 3: Regulacija Mure med Gradcem in Cvenom v letih 1874-1891 .			Slika 3: Regulacija Mure med Gradcem in Cvenom v letih 1874-1891 .

V glavnem so se dela odvijala na odseku med Gradcem in Wildonom ter med Wildonom in G. Radgono/Bad Radkersburgom. Dela so obsegala predvsem utrditev brežine struge do višine srednje vode reke Mure. Kot izhodišče za kilometražo dolvodno je služil most Radetzky v Gradcu.
V času regulacijskih del je prišlo med leti 1878 in 1879 do nekaj zelo visokih vod in posledično do zelo velikih škod na naseljih na odsekih, kateri še niso bili regulirani, oz. niso bili predvideni za regulacije. Regulacijska dela so intenzivirali na večih , tudi novih odsekih hkrati in dela po 17 letih , v juliju 1891 zaključili, kljub temu, da so bila dela na mejnem odseku z Ogrsko (med Radgono in Cvenom) izvedena zelo na redko.

				Slika 4: Vzdolžni profil Mure okrog leta 1874			Slika 4: Vzdolžni profil Mure okrog leta 1874

Glede na to dejstvo, kakor tudi v kasnejŠih obdobjih na sorazmerno majhna vlaganja v regulacijska dela na slovenskem delu Mure se imamo zahvaliti, da je korito Mure v »notranji Muri« širše in strukturno dosti bolj razgibano, kot pa to velja za mejni odsek z R Avstrijo.
Že 20 .06 .1901 je bila v Lendavi ustanovljena vodna zadruga, katera bi naj reševala vodnogospodarsko problematiko na površini cca 7.800,00 ha zalske županije, tako v smislu planiranja, izgradnje, kot samega vzdrževanja izgrajenih objektov. Pobudniki za ustanovitev zadruge so bili predvsem veleposestniki, kot npr. Pal Esterhazy in Agoston Zichy.
Po izdelavi potrebnih projektov za izvedbo regulacij potokov in osuševanja površin, je bilo zadrugi končno 31 .10.1907 izdana koncesija. S tem aktom je podžupan županije Zala Csertan Karoly zadrugi določil obseg dela v smislu izvedbe razširitve korita Ledave in vsakoletnih vzdrževalnih del na potokih Ledava (od Ivanec dolvodno), Krka, Kobiljski potok, Bukovnica, Libenica, Črnec, Lipnica, Bogojinski potok in še nekaj manjŠih pritokov.
Vodna zadruga, katere prvi predsednik je bil dr. Josip Haler je delovala po razpadu Avstro-Ogrske še vse do leta 1946.

UREJENOST IN VZDRŽEVANOST VODNEGA REŽiMA POGOJ ZA VARNOST NARAVNEGA IN BIVALNEGA OKOLJA

Jožef NOVAK univ.dipLinž.gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana

Vladimir VRATARIČ inž. gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1 b, Ljubljana

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 6. Nov 2018 at 18:17

25 ogledov

Monitoring pitne vode
Monitoring pitne vode je predpisan s Pravilnikom o pitni vodi. Namen monitoringa je preverjanje skladnosti pitne vode z zahtevami, Pravilnika o pitni vodi, zlasti zahteve za mejne vrednosti parametrov. Program opredeljuje pogostost vzorčenja, metodologijo vzorčenja, fizikalno – kemijska in mikrobiološka preskušanja. Preskušanja pitne vode se izvajajo na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda znotraj oskrbovalnega območja. Podlage za načrtovanje programa monitoringa pitne vode za leto 2015 so določila Pravilnika o pitni vodi, upoštevane tudi ugotovitve monitoringa pitne vode iz preteklih obdobij.Ustrezno kakovost pitne vode imajo praviloma večja oskrbovalna območja. Zdravstvene težave se pogosteje pojavljajo na oskrbovalnih območjih 50-1000 prebivalcev, kjer je razvidno da je težje zagotavljati neoporečno pitno vodo. Kemijski podatki o vodi so praviloma znani za sisteme nad 500 prebivalcev. Onesnaženja, ki smo jih navajali v primeru stoječe, podtalne ali tekoče vode se izražajo seveda tudi v onesnaženosti pitne vode. Kemijsko je pitna voda v SV Sloveniji najbolj onesnažena s nitrati in pesticidi.Na območju Prlekije se lokalno prebivalstvo s pitno vodo oskrbuje iz vodovodnih omrežij. Na nekaterih področjih je vodooskrba slaba. Obstoječe kapacitete vodohranov, pogosto zaradi značilne konfiguracije oskrbovanega območja, niso zadostne za optimalno obratovanje črpališč ter enakomerno oskrbo vseh potrošnikov. Značilnost vodovodnih omrežij je tudi majhna specifična potrošnja vode, kar posledično pomeni visoko ceno pitne vode. Zaradi razgibanega reliefa so izvedbe pogosto zahtevnejše, omrežja daljša, kar posledično ponovno pomeni višje stroške za vodo. Velike razlike med načrpano vodo in porabo kažejo na velike izgube vodooskrbnega sistema. Razporeditev vodohranov in konfiguracija terena ne omogoča enakomerne oskrbe vseh porabnikov. Za nekatera periferna območja so značilni tudi nezadostni tlaki, kar prihaja do izraza še posebej pri izjemnih porabah (požari). Ker je konfiguracija oskrbovanega območja zelo razgibana, je pogosto potrebno vodo do končnega uporabnika večkrat prečrpavati.Na nekaterih območjih je problematična tudi kvaliteta pitne vode. Z vzpostavitvijo sistema za nadzorovanje izpiranja strupenih snovi lahko preprečimo onesnaževanje podtalnice. Na tem območju je ravno tako potrebno izgraditi in sanirati vodovodno infrastrukturo (Lokalna razvoja strategija LAS Prlekija, 2008).Glavni vir za javno oskrbo z vodo v Međimurju so podzemne vode. Sistem oskrbe z vodo vključuje dve črpališči: »Nedelišće« in »Prelog«, ki ne ležita na projektnem območju (Izvješće o stanju okoliša Međimurske županije, 2014). Iz opravljenih analiz vode v vodnjakih črpališč »Nedelišće« in »Prelog« je razvidno, da voda ustreza pogojem, definiranim v »Pravilniku o zdravstvenoj ispravnosti vode za piće (NN 47/08)«, torej noben parameter ne presega maksimalne dovoljene koncentracije za pitno vodo (Posavec in Bačani, 2014). Vodovodni sistem je bil do leta 2000 izgrajen v vseh naseljih Međimurske županije, vključenih v projektno območje. Tabela 3: Merilna mesta državnega monitoringa kakovosti podzemne vode na črpališčih znotraj projektnega območja in skladnost s standardi za podzemno vodo v letu 2013 (povzeto po Mihorko in Gacin, 2014) Tabela 3: Merilna mesta državnega monitoringa kakovosti podzemne vode na črpališčih znotraj projektnega območja in skladnost s standardi za podzemno vodo v letu 2013 (povzeto po Mihorko in Gacin, 2014) Na projektnem območju oskrba prebivalstva s kakovostno pitno vodo predstavlja zdravstveni in socialni problem saj je območje vododeficitarno. Problematika celovite oskrbe s pitno vodo in varovanja pomurskih vodnih virov je povezana s:– pomanjkanjem urejenih javnih vodovodnih sistemov v nekaterih pomurskih občinah,– zagotavljanjem zadostne količine pitne vode,– zagotavljanjem zahtevane kakovosti vode iz nekaterih virov (predvsem povišani nitrati in pesticidi na Apaškem polju ter delu Prekmurskega polja; sporna mikrobiološka kakovost vode manjših in manj zavarovanih zajetij). Kljub temu je, glede na predvideno porabo pitne vode za oskrbo prebivalstva (700 l/s) in ocenjenimi količinami vodnih virov, vode na projektnem območju dovolj. Zaradi pomembnosti, zahtevnosti in celovitosti problematike sta bila oskrba prebivalstva z zdravo pitno vodo in varovanje vodnih virov v na projektnem območju uvrščena med prednostne naloge (NUV, 2011).Skozi monitoring ugotavljamo, da je poglavitno onesnaženje pitne vode v nitratih oz. nitritih ter pesticidih, oboje posledica kmetijske dejavnosti. Poglejmo si vpliv teh onesnaženj za zdravje ljudi. Nitrati in nitriti so v vodi dobro topni. Nitrati se v vodi reducirajo na nitrite, ki imajo škodljiv učinek na zdravje ljudi. Nitrate zaužijemo skozi vodo direktno ali pa skozi sadje in zelenjavo ki teh negativnih učinkov nitritov ne izničijo. Najbolj škodljiv učinek nitritov na zdravje je pojav methemoglobinemije. Oksidiran hemoglobin – methemoglobin ne more prenašati kisika po telesu kar se poslabša še dodatno prisotnost bakterij v pitni vodi in okužbo prebavil Posebej so ogroženi otroci do 6 mesecev starosti in nosečnice s pomanjkanjem nekaterih enicimov. Drugi vplivi na zdravje se samo predvidevajo, vendar zaenkrat niso dokazani ali znani. Med pesticidi je skozi monitoring zaznana onesnaženost skozi Atrazin, ki se v kmetijstvu uporablja za zatiranje širokolistnih plevelov in je v Sloveniji prepovedan od leta 2003. V podzemni vodi se je atrazin pojavil več let po uporabi. V telesu se presnovi v desetilatrazin in desizopropilatrazin. Atrazin se hitro izloča iz telesa skozi urin vendar je povzročitelj endokrinih motenj kar pomeni da spreminja in moti delovanje hormonov. Pri človeku lahko desetilatrazin zniža težo nekaterih organov in ima škodljiv učinek na funkcijo srca.

Tue, 6. Nov 2018 at 18:12

25 ogledov

Monitoring podzemne vode
V program monitoringa kakovosti podzemne vode so bila v letu 2013 na projektnem območju vključena štiri podzemna vodna telesa, in sicer Dravska kotlina, Zahodne Slovenske gorice, Murska kotlina in Vzhodne Slovenske gorice. Slabo kemijsko stanje je bilo ugotovljeno na treh od štirih vodnih telesih na projektnem območju (Dravska kotlina, Zahodne Slovenske gorice in Murska kotlina). Tabela 2: Kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode na projektnem območju v letih 2007–2013 (KS – kemijsko stanje, nMM – neustrezna merilna mesta) Tabela 2: Kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode na projektnem območju v letih 2007–2013 (KS – kemijsko stanje, nMM – neustrezna merilna mesta) Razlog za veliko obremenjenost vodnih teles podzemne vode na projektnem območju so vodonosniki z medzrnsko poroznostjo in intenzivne človekove dejavnosti. Obremenjenost z nitrati je verjetno posledica kmetijstva, lahko pa je tudi posledica industrijskih in komunalnih izpustov na teh območjih.Podzemna voda je bila najbolj obremenjena z nitrati, pesticidi in njihovimi razgradnimi produkti (atrazin, desetil-atrazin, metolaklor, prometrin, metribuzin, bromacil, bentazon, kloridazon, vsota pesticidov ter kloriranimi organskimi topili (tetrakloroeten). Močnejše onesnaženje s kloriranimi organskimi topili je bilo ugotovljeno v osrednjem delu Murske kotline. Omenjeni parametri so najbolj pogost vzrok za preseganje standardov kakovosti oziroma vrednosti praga in s tem posledično za slabo kemijsko stanje podzemne vode (Mihorko in Gacin, 2014).

Tue, 6. Nov 2018 at 18:10

25 ogledov

Monitoring stoječih voda
V program monitoringa jezer sta bila v letu 2013 na slovenskem delu projektnega območja vključena 2 zadrževalnika, ki sodita v kategorijo močno preoblikovanih vodnih teles – velika rečna akumulacija Ormoško jezero in Gajševsko jezero. Slednje je v slabem ekološkem stanju (Remec Rekar, 2014). Pričujoči program monitoringa bo podrobno predstavil monitoring na akumulacijskem jezeru Gajševci ter reki Muri na Martinu na Muri ter uporabnost podatkov, ki so pridobljeni z monitoringi. Podatki za akumulacijsko jezero Gajševci so javno dostopni saj se zbirajo za jezero v okviru rednega letnega monitoringa ki ga opravlja ARSO medtem ko so podatki za vodotok reke Mure na Martinu na Muri opravljeni posebej v okviru tega projekta.

Tue, 6. Nov 2018 at 17:57

26 ogledov

Kakovost vodotokov
Ocena kemijskega stanja rek predstavlja obremenjenost rek s prednostnimi snovmi, za katere so na območju držav Evropske skupnosti postavljeni enotni okoljski standardi kakovosti. V vodno okolje se odvaja na tisoče različnih kemikalij, od katerih je bilo na evropskem nivoju 33 snovi oziroma skupin snovi določenih kot prednostnih. Te snovi so bile izbrane kot relevantne za območje vseh držav Evropske skupnosti zaradi njihove razširjene uporabe in zaradi ugotovljenih povišanih koncentracij v površinskih vodah. Trinajst od skupno 33 snovi je zaradi visoke obstojnosti, bioakumulacije in strupenosti identificiranih kot prednostno nevarnih snovi (npr. kadmij, živo srebro, endosulfan, nonilfenol).Na osnovi izračunane letne povprečne vrednosti posameznih parametrov in časovne vrste letnih povprečnih vrednosti parametrov iz seznama prednostnih snovi, ki se jih določa v sedimentih, ter ob upoštevanju hidrometeoroloških razmer ob posameznih vzorčenjih se določi ocena kemijskega stanja površinskega vodotoka (dobro oz. slabo) za vsako posamezno merilno mesto za določeno leto. Spremembe v državnih vodah tako odražajo akumulacijo snovi, ki so posledica človekovih dejavnosti na vodah in vodnih območjih. Nekateri načini uporabe in obremenitve voda lahko na različne načine vplivajo na lastnosti tekoče vode, kar privede do njihovega onesnaževanja in s tem celovito vpliva in ekološko in kemijsko stanje.V letu 2011 so bili v monitoring vključeni vodotoki Mura, Ščavnica, Ledava in Drava, na vsakem je bilo določenih več merilnih mest. Za vsa merilna mesta na projektnem območju je ugotovljeno dobro kemijsko stanje.Ekološko stanje površinskih voda se ocenjuje glede na kakovost in sestavo biološke združbe. Razvršča se v pet razredov kakovosti: zelo dobro, dobro, zmerno, slabo in zelo slabo. Ocena ekološkega stanja površinskih voda predstavlja spremembo vrednosti fizikalno-kemijskih, bioloških in hidromorfoloških elementov glede na referenčno stanje, to je stanje povsem ali skoraj brez človekovega vpliva. Stanje izbranih vzorčih mest je bilo v letu 2011 glede na obremenitve ovrednoteno po treh modulih: trofičnost, saprobnost in hidromorfološka spremenjenost/splošna degradiranost ter glede na prisotnost posebnih onesnaževal.Od vzorčnih mest na vodotokih, prisotnih na projektnem območju, je relevantno vzorčno mesto Mota na Muri. Dobljeni rezultati ocene ekološkega stanja vodotoka po modulih in glede na posebna onesnaževala za leto 2011 so predstavljeni v naslednji tabeli (Tabela 2).Tabela 1: Uvrstitev vzorčnega mesta Mota na Muri v razrede ekološkega stanja po modulih in glede na posebna onesnaževala za leto 2011 2011 (povzeto po Cvitanič in sod. 2013) Tabela 1: Uvrstitev vzorčnega mesta Mota na Muri v razrede ekološkega stanja po modulih in glede na posebna onesnaževala za leto 2011 2011 (povzeto po Cvitanič in sod. 2013)           Stanje vodotokov na obravnavanem območju je bilo glede na posebna onesnaževala v letu 2011 ocenjeno kot dobro, razen na vzorčnih mestih Gančani, Murska šuma in Benica-Pince na Ledavi, kjer je bilo zaradi povečane koncentracije metolaklora (herbicid) stanje glede na posebna onesnaževala ocenjeno zmerno.

Tue, 6. Nov 2018 at 17:52

22 ogledov

Monitoring voda na projektnem območju v Sloveniji
Pomembnejša vodna telesa so še Gajševsko in Selniško jezero ter vodonosnik Murske ravnine kot vir pitne vode.V Sloveniji se monitoring voda izvaja na podlagi Zakona o vodah, Zakona o varstvu okolja ter vrsto podzakonskih aktov. Urejajo ga pravilniki o obratovalnem monitoringu stanja površinskih in podzemnih voda ter druga nacionalna zakonodaja in operativni programi. Pravilniki določajo parametre, obseg, metodologijo vzorčenja, merjenja in analiziranja vzorcev, vsebino poročila ter način in obliko evidentiranja in sporočanja podatkov o obratovalnem monitoringu stanja voda. Pravilniki prav tako določajo mesta vzorčenja, parametre in obseg obratovalnega monitoringa stanja voda zaradi vpliva odlaganja odpadkov na stanje površinskih voda.Pri površinskih vodah se izvaja monitoring ekološkega in kemijskega stanja voda medtem ko se na podtalnih vodah izvaja monitoring kemijskega in količinskega stanja voda. Na površinskih vodah, ki ležijo znotraj posebnih varstvenih območij se izvaja dodatni monitoring glede na posebne zahteve ki so določene za varstveno območje.Programe monitoringov pripravi Agencija RS za okolje , ki skrbi za izvedbo , kontrolira podatke in izdela oceno stanja. Vsi programi monitoringov kot tudi poročila o stanju voda so dostopna na spletnih straneh Agencije RS za okolje (http://www.arso.gov.si/vode/).ARSO na podlagi javnega razpisa podeli izvedbo državnega monitoringa kakovosti voda javnemu zavodu ustanovljenemu za izvajanje opazovanja le teh pojavov. Do leta 2017 so izbrane institucije, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Nacionalni inštitut za biologijo in Zavod za ribištvo Slovenije.

Tue, 6. Nov 2018 at 13:34

36 ogledov

Objava v pripravi: Strokovni posvet v Hotelu Zvezda, dne 04.12. 2018
1. Kje smo trenutno s klimo in kaj nas čaka jutri ( delovni naslov). Dr. Lučka Kajfež Bogataj , Biotehniška fakulteta jubljana   2. Vse o Muri – morfologija reke Mure - Aljaž Lesjak  Geofoto d.o.o. Slovenska Bistrica   3. Pričakovanja od namakanja -  Kmetijski zavod MS, predavatelj bo nekdo iz njihovih vrst, direktor Franc Režonja je v času posveta odsoten,   4. Dr. Mitja _____________, Univerza Maribor,    5. Podtalnica in pitna voda - Mag. Irena Kopač, Inštitut ekološki inženiring Maribor, področje podtaslnice in pitne vode 6. HSE invest – projekt za namakanje ( v četrtek dobimo gradivo in ime predavatelja ).   7. Zaključek   Moderator Borut Hočevar, urednik priloge Okolje in energija časnika Financ. Uvodne besede - mag. Katja Damij Ob prihodu bomo udeležence pogostili s kavo, kakor tudi med predavanji. Poleg kave bomo postregli tudi s sladicami. Na koncu posveta bomo vse udeležence povabili h kosilu (Restavracija Zvezda MS).   Kotizacija 30,00 eur.
Teme
Mura nekoč danes jutri Reka Mura Mura

Zadnji komentarji

anki polajnko

2018-10-28 05:51:14


Okrog Mure se zbira krog šaratanov, ki se sicer visoko cenijo in se predstavljajo kot ekologi in zaščitniki Mure,v bistvu pa so nevarni prevaranti. Mura na področju Prekmurja nima naravnega toka. Je regulirana in obdana z varovalnimi nasipi, med katerimi je kolikor tolikor ohranjen naravni biotop in kot sem omenil nenaravno regulirano rečno korito. Takšno stanje ne nenaravno in vsaj dva razloga i sta skrb vzbujajoča. Regulirano korito je odpravilo naravne meandre, ki so upočasnjevali rečni tok in s tem zmanjševali prodonosnost. S tem se rečna struga ni poglabljala in ni ogrožala nivo podtalnice. Drugi problem predstavlja popolna nedotakljivost zarasti med zaščitnima nasipoma. Obojestranski nasipi so zgrajeni zato, sa ščitijo okolico pred poplavami. Celotno območje med nasipoma predstavlja odtočni profil reke Mure. Ta je določen računsko in je tolikšen, da zmore prevajati določene vodne količine, stoletnih, morda tudi tisočetnih voda. Seveda pod pogojem, da se razmere v rečnem koritu, torej v območju med nasipoma bistveno ne spremijajo. S popolno zaščito rastlinja v koritu, pa se razmere iz leta v leto slabšajo. Zarast je vedno večja in propustnost korita se zmanjšuje. Ali sedaj še ustreza predvidenemu pretoku je vprašanje? Menim, da ne več. Že sedaj lahko ob visokih vdodha pride do nenormalnega dviga vodne gladine in ta lahko ogrozi stabilnost nasipov. Opozoriti pa je potrebno na še večjo nevarnost. V strugi je zarast prešla v mogočna drevesa. Ob visokih vodah jih lahko vodni tok podre in povzročijo zajezitev. Ta lahko povzroči dvig gladine in preboj nasipov. Kaj pa lahko to pomeni, je razvidno iz podatkov, da je pred davnimi leti Mura poplavila tako močno, da je celo Murka Sobota bila poplavljena. Kaj se bo zgdilo z naselji ob Muri ob njenih nasipih si lahko samo predstavljamo. Naj tukaj omenim le, da bi oba probema,; pglabljanje struge in zagotavljanje poplavne varnsti lahko rešile elekrarene, ki bi lahko ponovno vzpostavle naravne meandre in ohranile biotop. Seveda z znanstvenim pristopom, brez šarlatanov, ki se gredo ekologijo a o tehniki, hidrologiji in vodarstvu nimajo pojma.
anki polajnko

2018-10-27 06:00:55


Muri se ne piše nič kaj dobrega. Lotili so se je namreč ekologi. Ti niso strokovnjaki za urejanje rek. Mura je kar velika reka z velikim nihanjem vodostaja in takrat, ko prevaja znatne vodne količine, utegne biti hudo nevarna. Tega se ekologi ne zavedajo in zato postaja Mura vse bolj nevarna. Najprej je potrebno ugotoviti, da je ob poteku v Prekurju Mura regulirana in nima več naravnega toka. Ob regulaciji so bili posekani naravni meandri, ki so upočasnjevali rečni tok, s tem zmanjšali njeno prodonosnost in ohranjali niveleto dna. Z regiulacijo se je povečala hitrost vodnega toka in sevda tudi povečal transport materiala in spodjedanje dna. Kljub regulacijskim posegom je reka še nadalje poplavljala, zato so širše rečno območje obdali z obrambnimi nasipi, ki pa jih še povišujejo in s tem povečujejo poplavno nevarnost. Ta se povečuje zaradi popolnoma nestokovnega in neresnega načela ekologov, da je potrebno rastlinje med nasipoma poponoma zaščititi in zato niso dovoljeni nikakršni posegi na področju znotraj nasipov. Prav ta zahteva je zelo sporna in utegne povzročiti še hude težave, morda celo katastrofo. Znotraj nasipov namreč bujno zarašča gozd. Drevje postaja vse mogočnejše in pretočnost korita znotraj nasipov se vedno bolj zmanjšuje. Resna preveritev pretočnosti korita bi že sedaj pokazala, da korito ni dovolj propustno za večje, maksimalne količine pretoka. Kaj bi se zgodilo v slučaju, da naraste do kakastrofalnega pretoka, ne ve nihče. Laično gledano je rešitev v povišanju nasipov. Povdarjam laično. Ob dvigu vodne gladine zaradi zaraščanja rečnega profila pa ni upoštevana možnost, da zelo visoka voda ob velikem pretoku lahko povzroči rušenje dreves. Kljub svoji mogočnosti, so drevesa vseeno neodprona na vodno silo ob velikih pretokih vode. Kaj lahko jih vdni tok podere in povzroči dodatne zajezitve. Takšne zajezitve pa bodo zanesljivo povzročile rušenje nasipov. Nasipi so že sedaj zelo viski, ponekod presegajo višino šestih metrov. Vsak hidorlog zna izračunati kakšna energia se sprošča ob tako visoki zajezitvi. Prav rušenje nasipov utegne polaviti naselja ob nasipih, pred vsem na prekmurski strani. Menim, da je opuščanje in skorajda prepvd izgradnje hidorelektrarn na Muri škodliva odločitev. Z izgradnjo hodroelekrarn bi lahko varno ohranli biotop med nasipoma, tok reke pa spravili pod kontrolo. Rešili bi transport materiala in prerpečili poglabljanje struge in nižanje podtalnice. Prav gotov je danes na voljo dovoj znanja, da bi kljub izgradnji elektrarn ohranili biotop in vse naravne značilnsti tako reke, kot pokrajine. Mnogo koristnje bi bilo, če bi se ekologi tvorno vključili v iskanje najboljše rešitve umestitve elektrarn v okolje. kot pa da z igračkanjem in nagajanjem gradnjo prperečujejo. Prav gotov je takšna struga Mure, kot je danes problem in vse bolj postaja tempirana bomba, ki utegne povzročiti še hudo kakatsrofo, če se ne bo poseglo v samo strugo in območje med nasipoma. Končno pa je hidroenergija najkvalitetnejša čista energija obnovljivh vrov. Koliko fosilnih gori lahko Mura nadmesti?

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Mura in njeno povodje do I. svetovne vojne