Že od prvega zasedanja dalje je bil eden glavnih problemov Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro mocno napredujoce poglabljanje Mure na mejnem odseku. Povprecno znizanje dna znasa od leta 1970 dalje za celotni odsek reke 50 cm. Na nekaterih obmocjih pa je mogoce ugotoviti poglobitev do 130 cm. Vzroki so:
◊ regulacija Mure konec 19. stoletja – s skrajsanjem toka in zozenjem struge je prislo do povecanja vlecnih napetosti in do vecje zmogljivosti transporta proda;
◊ prekinitev transporta proda iz zgornjega toka z gradnjo hidroelektrarn nad mejnim odsekom in na pritokih.
Z vodnogospodarskega in ekoloskega vidika prihaja zato do naslednjih problemov:
◊ znizanje spremljajoce gladine podtalnice,
◊ locitev starih recnih rokavov v zaledju,
◊ pomanjkanje dotacije vode v vzporednih koritih,
◊ sprememba sestoja in dinamike logov ter
◊ destabilizacija obstojecih obreznih zavarovanj.
Za raziskavo teh problemov s celostnega in interdisciplinarnega vidika je narocila Komisija leta 1996 izdelavo pripravljalne studije. Na sestem zasedanju septembra 1997 je sprejela sklep, da se izdela na podlagi te pripravljalne studije. Nacelna vodnogospodarska zasnova na mejni Muri od
95,0 km do 129,5 km – faza I.
Obmocje projekta se razprostira od Sentilja/Spielfelda do Petanjcev/Sicheldorfa in obsega obmocje pretoka stoletne visoke vode (Qvv100). Obdelava je bila zaupana projektantom obeh drzav z namenom, da izdelajo osnove za odlocanje pri resevanju problemov z vodnogospodarskega in vodnoekoloskega vidika. Tezisce del v I. fazi z vidika vodnega gospodarstva je bilo na podrocjih:
◊ ugotavljanje pretoka do roba polne struge in aktualnih
obmocij pretokov Qvv30 in Qvv100,
◊ spremembe dna,
◊ osnove za transport proda,
◊ recna morfologija,
◊ vodne gradnje,
◊ model transporta proda,
◊ nizka voda.
Za strokovno podrocje ekologije so opravili v I. fazi spremljevalne raziskave o tematskih podrocjih:
◊ ribji stalez,
◊ ugotavljanje struktur,
◊ makrozoobentos,
da bi lahko podali splosne trditve o ucinkih prihodnjih vodnogradbenih ukrepov.
Nacelna vodnogospodarska zasnova je bila dokoncana sredi leta 2001.
Za resitev problematike na mejni reki Muri predlagajo razsiritve na primernih mestih, da bi preprecili poglabljanje.
Poleg zmanjsanja vlecne sile in transportne zmogljivosti naj bi z bocno erozijo mobilizirali prodni material. Dodatno pa bi spet prislo do iniciacije struktur, npr. prodisc, obmocij plitvin in obmocij mirne vode, ki jih je zdaj v mejni Muri le malo.
Nadaljnja moznost je dodajanje proda. Ta ukrep je bil preizkusen v okviru gradbenih del na mlinscici Mureck–Radkersburg. V obdobju petih mesecev so dodali v Muro okrog 30.000 m3 izkopanega materiala. Ta kolicina ustreza letnemu odnosu materiala z dna na mejnem odseku. Ze kmalu so se na vec mestih oblikovala nova prodisca, ki povecujejo strukturno raznolikost in predstavljajo dodatne drstne habitate za nekatere od devetinstiridesetih v mejni Muri zivecih ribjih vrst.
Preverjanje predlaganih ukrepov z modelom transporta proda je pokazalo dobre rezultate. Tako izhajamo iz dejstva, da lahko – vsaj za daljse obdobje – preprecimo problem poglabljanja. Realizacija je predvidena po odsekih v naslednjih letih.