Ko govorimo o pokrajini ob Muri oz. njenem vodnem obmocju, kateremu pripadata nizinsko Mursko polje in gricevnato Goricko, govorimo o posebnem obmocju, kjer se stikajo kulture in narodi, ki so stoletja ziveli tu, in to Germani, Slovani in Madzari.
Vsem sta skupni neka srednjeevropska identiteta in kultura, ko je vsak od drugega nekaj sprejemal in drugemu dal nekaj svojega, in to stoletja. To se kaze v jeziku in narecjih, narodnih obicajih, hrani, imenih krajev, prav tako pa v obliki razmisljanja ljudi, ki je odprto, kot je odprta tudi panonska ravnina.
Z razpadom SFR Jugoslavije in nastankom R Slovenije ter spremembo politicnega sistema si je postavila drzava nove prioritete. Te so bile usmerjene predvsem v prestrukturiranje in zacetek privatizacije industrije oz. celotnega druzbenega (drzavnega) sektorja, v iskanje novih izvoznih trgov za industrijo, ki so zivljenjskega pomena za eksistenco nove drzave, ter resevanje socialnih razmer prebivalstva.
Saßbachmündung - Izliv potoka Saßbach
Nastale gospodarske razmere niso zaobsle tudi vodnega gospodarstva in organiziranosti dejavnosti.
Ustanovljeno je bilo Ministrstvo za okolje in prostor, znotraj katerega je delovala Uprava za varstvo narave, v katero je bilo vkljuceno tudi vodno gospodarstvo.
Bistvena sprememba glede na razmere v nekdanji drzavi pa se je zgodila pri financiranju. Sredstva za vodnogospodarske dejavnosti so se znizala od 1990 do 1996 na 0,07 % druzbenega proizvoda, to pa je skoraj 8-krat manj sredstev, kot jih je bilo za dejavnost na voljo v prejsnjem sistemu.
Podoben proces je potekal tudi v drugih tranzicijskih drzavah, npr. Madzarski, Ceski itd.
R Slovenija je z osamosvojitvijo prevzela oz. ratificirala (6. 3. 1993) tudi s porazum med SFRJ in RA o resevanju vodnogospodarskih vprasanj glede reke Mure iz leta 1956.
Desetletno obdobje za reko ne pomeni veliko, ker se zivljenje ob rekah in spremembe, ki nastanejo, merijo v desetletjih oz. stoletjih. Glede na spremembo politicnega sistema, zmanjsanje financiranja dejavnosti in vlogo vodnega gospodarstva sta bila nujna izbira prioritet in opuscanje dolocenih vzdrzevalnih del, ki so jih izvajali v preteklosti. To je povzrocilo zaradi danasnjega »zanemarjenega stanja« nejevoljo pri ljudeh, ki so bili navajeni na lepo pokosene brezine visokovodnih nasipov in trapezna korita vodotokov.
Za Muro se ze leta ugotavlja poglabljanje nivelete korita in s tem rusenje obreznih zavarovanj, znizevanje podtalnice, izsusevanje vegetacije (logov) ter zmanjsanje zalog pitne vode.
V zadnjem desetletju je bilo podanih vec tehnicnih resitev za sanacijo taksnega stanja. Po celoviti financno-tehnicni analizi potrebnih ukrepov na koritu reke Mure pa je prevladalo mnenje, da se je treba za izboljsanje stanja ekoloske zmogljivosti ob reki lotiti resitev, ki so nakazane v «Nacelni vodnogospodarski zasnovi za mejno Muro«, ki so jo izdelali ugledni strokovnjaki z vodnogospodarskega in ekoloskega podrocja iz obeh drzav in pri zasnovi katere sta sodelovali tudi Univerzi iz Ljubljane in Dunaja.
Stanje glede poglabljanja nivelete reke Mure in znizevanja podtalnice ob Muri in zaledju je ze alarmantno, ker so se zaradi dolocenih vodnogospodarskih ureditev, ki so potekale v navezi s kmetijstvom (melioracije, jarki, hitro odvodnjavanje kmetijskih povrsin), spremenile oz. poslabsale hidroloske razmere pri zasciti naselij in prihaja do povisanja konic visokovodnega vala v razlicnih pritokih Mure. Obstojeca, tudi ze regulirana korita vodotokov so premajhna, potrebno je dodatno zadrzevanje meteorne vode tudi na danes melioriranih »kmetijskih povrsinah oz. novih suhih zadrzevalnikih«, kot je to bilo ze v preteklosti.
V fazi priblizevanja R Slovenije EU je drzava sprejela veliko smernic in direktiv s podrocja okolja ter tudi kolicine in kakovosti voda, ki jih ze izvaja in ki ze dajejo prve pozitivne rezultate.
Bad Radkersburg - Gornja Radgona
Stanje kakovosti vode v Muri se je zelo izboljsalo po zgraditvi cistilnih naprav v Avstriji, ta proces pa mora Slovenija se celovito izpeljati. Okrog leta 1970 je spadala Mura v IV. kakovostni razred, ze nekaj zadnjih let pa je ob vstopu v R
Slovenijo v II. kakovostnem razredu (na stiristopenjski skali) in zaradi izpusta ne dovolj ociscenih odplak (brez bioloskega ciscenja) slovenske industrije (papirnice, zivilska industrija)ter komunale zopet pade v II.–III. kakovostni ra zred.
Kljub temu so v zadnjem obdobju premiki pri zmanjsanju onesnazenja, ker se je posodobil tehnoloski proces v papirni industriji, nekateri industrijski obrati so propadli, prav tako pa se je zmanjsala reja svinj v Podgradu. Danes predvidevamo, da se spusca na slovenski strani mejnega obmocja z Avstrijo v M uro pribl. 64.200 enot obremenitve, od tega odpade na komunalne odplake pribl. 14.000 enot obremenitve.
Na notranji in mejni Muri pa pride s pritoki (zelo onesnazena je Scavnica, IV. kakovostni razred!) v Muro pribl. 89.300enot obremenitve, od tega predstavljajo pribl. 29.400 enot obremenitve komunalne odplake.
Kljub takemu stanju (skupaj pribl. 153.500 enot obremenitve neociscenih odplak – industrija in komunala skupaj) pa lahko z optimizmom zremo v prihodnost, ker progresivno »kaznovanje onesnazevalcev« ze daje rezultate. Skoraj vsi evidentirani onesnazevalci so izdelali sanacijske programe in projekte za ciscenje odplak. Prav v tem casu ze poteka gradnja cistilne naprave pri najvecjem onesnazevalcu na notranji Muri, in sicer na prasicji farmi Nemscak. Z gradnjo cistilne naprave bodo zaceli jeseni 2001 tudi v Podgradu, in sicer po tehnologiji nemske firme Linde, za kar so ze dobili gradbeno dovoljenje.
Na novo gradijo komunalne cistilne naprave na Sladkem Vrhu, posodablja pa se tudi obstojeca cistilna naprava v Radencih. Na izdelavo projektov za ciscenje odplak pa se pripravljajo tudi v Sentilju, G. Radgoni in Ljutomeru (Scavnica).
V avgustu 2001 pa je zacela s poskusnim obratovanjem cistilna naprava v Lendavi, njena zmogljivost je 30.000 enot z moznostjo poznejse siritve, za ciscenje industrijskih (Lek, Ilirija) in komunalnih odplak mesta.
V R Sloveniji se je zacelo z intenzivno gradnjo avtocest. V dogovoru z Ministrstvom za promet je bila izdelana projektna dokumentacija, ki obravnava gradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri (v prvi fazi) na dveh odsekih skupne dolzine 28 km. Projektirani visokovodni nasipi, v katere bi bil vgrajen za gradnjo cest neprimeren glinasto-meljasti zemeljski material, bi bili ekolosko veliko sprejemljivejsi, ker bi bili pogozdeni in jih ne bi bilo treba vzdrzevati.
S takimi visokovodnimi nasipi sirine pribl. 25–30 m pa bi koncno lahko zaceli s prakticno razglasitvijo regijskega parka Mura, ki bi lahko povezoval obmocje avstrijske Stajerske (Natura 2000) in prek slovenskega dela Mure obmocja na Hrvaskem vse do Drave in posredno tudi Donave.
Na vodnem obmocju Mure potekajo v zadnjem obdobju vzdrzevalna dela, zaradi katerih prihaja do izboljsanja ekoloske zmogljivosti, in sicer v tistih vodotokih (zg. tok Ledave na Gorickem, Lipnica, Puconski potok, Kucnica), kjer obstaja ta moznost, npr. vecje korito, tako da je ob njih mogoce zasaditi drevje. S tako oblikovanim koritom bi bilo scasoma mogoce opustiti vsakoletno kosnjo trave.
Mureck - Trate
V fazi priblizevanja R Slovenije EU pa je bila za vecjo ucinkovitost dela na okoljskem podrocju (monitoring, nadzor itd.) ustanovljena Agencija RS za okolje, v katero je vkljuceno tudi vodno gospodarstvo. Ker v R Sloveniji se ni bil sprejet nov zakon o vodah, vloga vodnega gospodarstva v Agenciji se ni dovolj jasno definirana, pri tem pa gre tudi za organizacijsko strukturo in financno podlago za njeno celovito dejavnost.
Kaj vse bo se prinesla prihodnost glede zakonov, ki jih mora sprejeti R Slovenija, direktiv in smernic EU, se ni znano, vendar pa je nesporno, da bo Mura tekla ne glede na sprejete predpise, smernice in zakone, nasa naloga pa je, da s svojim znanjem in zakonskimi akti omogocimo izboljsanje stanja vodnega in obvodnega sveta v interesu vseh, ki zivijo na tem obmocju.
