Izzivi za vodno gospodarstvo v 21. stoletju
Wolfgang Stalzer
Mura - danes in jutri
Mura danes in jutri

Ponedeljek, 19. November 2018 ob 20:58

Odpri galerijo

Druzbena preobrazba vrednot v Evropi z izrazito povecanim zanimanjem za okoljska vprasanja, odprtjem donavskega prostora in evropsko integracijo je v zadnjih 10 letih spremenila avstrijsko vodno gospodarstvo in terjala novo definiranje ciljev. Z nacelom stabilnosti in celostnega vkljucevanja ekosistemov je bil podan ustrezen okvir. Pri tem ta temeljna nova usmeritev ni tangirala le vodnega gospodarstva Avstrije, saj je treba cezmejne vodnogospodarske aspekte obravnavati oziroma realizirati z bilateralnimi in multilateralnimi pogodbami in sporazumi o vodah.
V obmocju delovanja Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro so prizadevanja za varstvo voda kot tudi dosledno zajemanje in ciscenje komunalnih in industrijskih odpadnih voda v zgornjem toku Mure v 90-ih letih preteklega stoletja pripeljala do znatnega izboljsanja kakovosti vode. S sistematicno izvedenim programom sanacij pri onesnazevalcih Mure je obremenitev v 5 letih padla za vec kot 1 milijon ekvivalentnih enot. Tako je bila bioloska kakovost vode pri vstopu v mejni odsek izboljsana na kakovostni razred II.


Tudi v pogledu varstva pred naravnimi nevarnostmi visoke vode so v veliki meri dosegli zascito naseljenih in gospodarskih prostorov ob mejnem odseku Mure in Kucnici. Mura se je v mejnem prostoru leta 1990 po regulacijskih delih, trajajocih nad 100 let, kazala kot ukrocena, toda se vedno v glavnem v ozek pas utesnjena alpska reka. Tudi Kucnica je bila regulirana v letih pred 1990 in s tem je bil vodotok fiksiran na poteku drzavne meje.
Le Ledava in Klavzni potok sta bila v neposrednem mejnem obmocju obvarovana pred vecjimi posegi. Zapisniki tedanje Stalne jugoslovansko-avstrijske komisije za Muro so se konec 80-tih let pricali o velikem zanimanju za izgradnjo vodnih elektrarn, tudi v mejnem odseku Mure.

Novi izzivi in moznosti

Sprememba paradigme v vodnem gospodarstvu z obveznostjo upostevanja ekoloske zmogljivosti pri nadaljnjem razvoju mejnega prostora Mure, ki jo je v avstrijski zakon o vodnem pravu uvedla novela iz leta 1990, in prizadevanja Avstrije za sprejem v Evropsko skupnost, so dolocala naslednje obdobje do leta 1995. Za Stalno slovensko-avstrijsko komisijo za Muro so pomenila tudi nove izzive in priloznost lotiti se tega inovativnega razvoja.
Konkretno je to zadevalo najprej vprasanje nazadnje ugotovljenega poglabljanja dna v mejnem odseku. Analize tega razvoja in izdelave morda potrebnih ukrepov so se lotili s pomocjo nacelne vodnogospodarske zasnove. Z zakljuckom prve faze raziskav v letu 2001 so zdaj na voljo razvojni scenariji, ki omogocajo znatno izboljsanje ekoloske zmogljivosti.
Spremembe ciljev vodnih gradenj lahko ponazorimo tudi, ce posezemo po besedilu jubilejne publikacije, izdane leta 1991 ob 35. obletnici Murskega sporazuma. Tam je Mura pred regulacijo, izvedeno v 19. stoletju, oznacena kot »ze popolnoma izrojen vodni tok.« Ravno to stanje pred regulacijo rabi danes pri aktualnih nacrtovanjih kot osnova za predloge ukrepov za bodoci razvoj reke. Gledano v celotni druzbeni strukturi se to ujema s povecanim zanimanjem za zdaj ze omejene dobrine »divjih« ali »naravnih« recnih krajin.
S pristopom Avstrije k Evropski skupnosti in z liberalizacijo trga elektricne energije leta 1995 se je iz ekonomskih razlogov zmanjsalo tudi zanimanje za izgradnjo vodnih elektrarn. Izgradnja vodnih elektrarn v mejnem odseku Mure ustrezno temu nima nikakrsne visoke prioritete. Ohranitev odseka s prostim tokom v mejni Muri ob istocasni zagotovitvi potrebne stabilnosti dna korita je tukaj nujna.
Nasprotno pa se je pri Kucnici pokazalo, da je ohranitev prvotne regulacije povezana z velikimi stroski. V nasprotju s poglabljanjem na mejni Muri igra pri tem tendenca naplavljanja finih trdnih snovi pomembno vlogo. Karakteristicno za ravninske reke na vzhodu in jugovzhodu Avstrije vodi to k hitremu zmanjsanju regulacijskih profilov. Te je mogoce ohraniti v stanju, ustrezajocem konsenzu, le z znatnimi tekocimi posegi. Zaradi tega je potrebno razviti ukrepe, ki zmanjsujejo vzdrzevalne stroske in istocasno izboljsujejo ekolosko zmogljivost.

Navedena primera poudarjata, da so se vodne gradnje tako z ekoloskega kot tudi vodnogospodarskega vidika mocneje usmerile k nacelom trajnosti. Upostevanje hidromorfoloskih povezanosti pri urejanju voda omogoca ob tem razvoj stabilnih vodnih sistemov. Te je treba ohraniti v njihovi ekoloski zmogljivosti in s cim manjsim angaziranjem sredstev ob pogoju zagotovitve trajne zascite pred naravnimi nevarnostmi.

Okvirna direktiva za vode EU

S pristopom Avstrije v gospodarski prostor Evrope leta 1994 je bilo treba pravne predpise skupnosti, nanasajoce se na vode, tudi cimprej interno uresniciti. Zdaj se z okvirno direktivo za vode Evropske skupnosti razvija temeljni ogelni kamen sodobnega integralnega vodnega gospodarstva.
Cilj te direktive je zagotoviti stabilno vodno gospodarstvo v vsej Evropi in zascita oziroma ohranitev evropskih voda in njihovih zivljenjskih prostorov. Predstave teh ciljev so povezane z zagotavljanjem »dobrega stanja« voda. To »dobro stanje« obsega pri podtalnici kvalitativne in kvantitativne kriterije, na podrocju povrsinskih voda pa nasprotno poleg fizikalno – kemijskih parametrov tudi bioloske kriterije. Nacelna usmeritev je podana na podlagi naravnih stanj vode z le malenkostnimi antropogenimi vplivi. Za umetne ali zelo spremenjene vode, kjer povratni razvoj ni mogoc, so bili zastavljeni cilji definirani z »dobrim ekoloskim potencialom,« ki naj bi ga dosegli. S posebno kategorijo za te vode naj bi v prihodnje tudi tukaj zagotovili ekolosko zmogljivost, primerljivo po vsej Evropi. Za taksne vode pa bo ta omejena na to, kar je v danih okoliscinah »izvedljivo.«
Obravnavati je treba vedno tisto povodje, ki ga doloca izliv v morje, Ce to povodje zadeva vec drzav clanic Evropske skupnosti, je treba vodnogospodarska nacrtovanja in ukrepe koordinirati v okviru Evropske skupnosti. Za neclanice se koordinacija priporoca. S taksnim obravnavanjem, nanasajocim se na povodje, se po vsej Evropi uresnicuje osrednja zelja vodnega gospodarstva. Za vsako povodje je treba razviti nacrt povodja, ki mora razvidno predociti vodnogospodarsko relevantne osnovne podatke. Poleg hidroloskih, geoloskih in klimatoloskih karakteristik povodja je treba navesti dolocene socialno-ekonomske podatke kot tudi vodno relevantne antropogene dejavnosti vkljucno snovne obremenitve, omrezja in rezultate monitoringa, kot tudi dokumentacijo zavarovanih obmocij. Razen tega je treba dolociti programe ukrepov, razvite za zagotovitev zastavljenih ciljev in jih vkljuciti v nacrt povodja. Nacrt povodja sam je treba izdelati v roku 9 let in ga predloziti Evropski komisiji. Vsakih 6 let ga je treba ustrezno dopolniti. Za dosego dobrega stanja je
predviden sprva rok 15 let z moznostjo dvakratnega podaljsanja, vsakokrat za 6 let. 

Z okvirno smernico za vode Evropske skupnosti in z osnovnimi naceli, ki so s tem utemeljena, kot je nacelo preventive, kombinirana zasnova, nacelo povzrocitelja in z nacelom pravilnosti stroskov, se po vsej Evropi odpirajo novi izzivi in priloznosti. Avstrijska politika varstva voda je te zahteve utemeljila ze na stevilnih podrocjih in se je ravno na podrocju ekologije in varstva voda oblikovalno uveljavila. Specificni izzivi za Avstrijo so zdaj v izpopolnitvi vodnogospodarskega nacrtovanja, prilagojevanju monitoringa in koordinaciji mednarodnega usklajevanja.

Donavska konvencija

Drzave povodja Donave so poleg tega junija 1994 v okviru ministrske konference v Sofiji podpisale »Mednarodni sporazum za zascito in za sprejemljivo rabo Donave« (Donavska konvencija).

Cilji konvencije:

◊ zascita Crnega morja pred onesnazenji z dotokom Donave
◊ zagotovitev sprejemljivega in primernega vodnega gospodarstva v povodju Donave
◊ urejanje vodnogospodarskega sodelovanja v podonavskem prostoru za ohranitev oziroma izboljsanje okolja in kakovosti vode Donave in ostalih voda
◊ odpravljanje onesnazevanja vode z namenom zagotovitve sprejemljive rabe zalog vode za komunalne, industrijske in kmetijske namene
◊ ohranitev oziroma ponovna vzpostavitev ekosistemov.

Operativna realizacija poteka preko mednarodne komisije (Mednarodna komisija za zascito Donave), ustanovljene v okviru sporazuma, v kateri je zastopan vsak pogodbeni partner. Za pomoc komisiji je bil na Dunaju ustanovljen stalni sekretariat.
Tudi iz konvencije se v delo slovensko-avstrijske Komisije vkljucujejo pomembni elementi. Tako je bil v prepletanju z obstojecimi instrumentariji medsebojnih informacij pri izjemnih onesnazenjih med drzavama Slovenijo in Avstrijo v ze obstojece informacijske poti integriran Accidental Emergency
Prevention and Warning System donavske konvencije.

Obeti

Ta razvoj tako na podrocju vodnega gospodarstva Evropske skupnosti kot tudi v celotnem povodju Donave kaze, kako velik je pomen bilateralnega vodnogospodarskega sodelovanja. To ne velja le za zorni kot ohranitve dolgoletne tradicije, temvec tudi za smotrno usmeritev pomembnih odlocitev k interesom prebivalstva, ki ga zadevajo. Stalna slovenskoavstrijska komisija za Muro bo imela tudi v prihodnje pomembno vlogo pri razvoju odnosov med obema drzavama.

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 20. Nov 2018 at 13:05

2044 ogledov

Hidrografija – služba obvečšanja o visokih vodah
Hidroloske sluzbe obeh drzav enkrat letno uskladijo podatke o pretokih mejne Mure na merskih postajah v Cmureku in Gornji Radgoni. Teh usklajevalnih razgovorov se od leta 1997 udelezujejo tudi strokovnjaki hrvaske strani.Za opozarjanje pred nevarnostjo visoke vode so na Stajerskem pred priblizno 30 leti zgradili telekomunikacijsko napravo, ki je centrali v Gradcu vsake pol ure sporocala podatke o vodostaju na merskih mestih. Ko je bil na Muri, Kainachu in Sulmu dosezen vodostaj prve opozorilne stopnje, so pristojni sluzbi v Sloveniji po posti poslali tako imenovani telegram WOBS. Pri tendenci narascanja je stalna sluzba obvescanja Sloveniji telegrafsko posiljala sprotne podatke o vodostajih.Od leta 1998 se lahko vsakokratne vodostaje vseh merskih postaj neposredno priklice po internetu (www.stmk.gv.at/verwaltung/fa3a/hydro/tabelle.html). Tako lahko hidroloska sluzba v Sloveniji v vsakem trenutku neposredno dobi podatke o razvoju visokovodne situacije. Hidroloska sluzba na Stajerskem pri dosezenem vodostaju opozorilnih stopenj dodatno po faksu poslje opozorilo o vodostajih slovenskim sluzbam. Razen tega je pri tendenci narascanja vzpostavljena sluzba za visoke vode pri dezelni hidroloski sluzbi za Stajersko.Najvecji pretok v zadnjih 10 letih je bil zabelezen 24.10.1993, ko je znasal 1.167 m3/s (priblizno Qvv10). Po tem dogodku so popravili hidroloske podatke. Za pretok 100- letne visoke vode (Qvv100) je Murska komisija leta 1994 ugotovila, da znasa 1.800 m3/s. Seznam avtorjevDr. Norbert BAUMANNAmt der Steiermärkischen Landesregierung, FA 3a Wasserwirtschaft,Stempfergasse 7, A-8010 GrazDr. Erhard BUSEKInstitut für den Donauraum,Berggasse 2, A-1090 WienUniv. dipl. inz. gr. Tomaz GLOBOKARMinistrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje,Vojkova 1b, SLO-1000 LjubljanaDipl.-Ing. Rudolf HORNICHAmt der Steiermärkischen Landesregierung, FA 3a Wasserwirtschaft,Stempfergasse 7, A-8010 GrazDipl.-Ing. Julius MAROSIAmt der Burgenländischen Landesregierung,Europaplatz 1, 7000 EisenstadtUniv. dipl. inz. gr. Jozef NOVAKAgencija RS za okolje,Grajska 1c, SLO-9000 Murska SobotaDr. Peter OLLINGERAmt der Steiermärkischen Landesregierung, FA 1aLandhausgasse 7, A-8010 GrazDr. Vincenc RAJSPSlowenisches Wissenschaftsinstitut in Wien,Seilerstätte 2, A-1010 WienDr. Manfred RUPPRECHTAmt der Steiermärkischen Landesregierung, Rechtsabteilung 3Landhausgasse 7, A-8010 GrazDipl.-Ing. Bruno SAURERAmt der Steiermärkischen Landesregierung, FA 3a Wasserwirtschaft,Stempfergasse 7, A-8010 GrazDipl.-Ing. Dr. Wolfgang STALZERBundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft,Stubenring 1, 1010 WienDipl.-Ing. Dr. Konrad STANIABundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft,Stubenring 1, 1010 WienIng. Wilhelm VERWÜSTERAmt der Steiermärkischen Landesregierung, FA 3a Wasserwirtschaft,Stempfergasse 7, A-8010 Graz

Tue, 20. Nov 2018 at 13:01

2594 ogledov

Ledava in Klavzni potok
Ledava izvira v Avstriji v Pichlagrabnu v stajerski obcini Kapfenstein na nadmorski visini okrog 430 m in zapusti po 9,6 km toka avstrijsko ozemlje. Klavzni potok izvira v Waldschreinergrabnu v gradiscanski obcini Neuhaus amKlausenbach na nadmorski visini 360 m in se po 6,2 km toka neposrednona drzavni meji izliva v Ledavo. Priblizno 1 km dolg odsek toka Klavznega potoka tvori mejo med obema drzavama.Tako Ledava kot tudi Klavzni potok sta ostala v mejnem odseku dokaj ohranjena in v sonaravnem stanju. Zaradi tega so tudi v Stalni slovensko-avstrijski komisiji za Muro odlozili projekte, ki posegajo na odsek toka teh vodotokov. Zaradi lokalnih razmer na teh vodotokih je treba racunati s tem, da tudi v prihodnje ne bo treba izvajati pomembnejsih gradbenih del. Le na obmocju mejnega prehoda pri sotocju obeh vodotokov lahko pricakujemo manjse ukrepe zaradi lokalne zascite avstrijske carinarnice pred visoko vodo. Ti ukrepi pa naj ne bi imeli na vodotoka nikakrsnih daljnoseznih skodljivih vplivov. Prav tako je gradnja cistilne naprave Neuhaus na Klavznem potoku skoraj povsem zagotovila ciscenje odpadnih voda te obcine.

Tue, 20. Nov 2018 at 12:13

3517 ogledov

Kučnica – mejni potok v spremembah časa
Kucnica je najvzhodnejsi med tako imenovanimi grabenlandskimi potoki in priteka z mocno razclenjenega gricevja med Rabo na severu in Muro na jugu – Grabenlanda – v juzni smeri v Muro.Kucnica izvira pri kraju St. Anna am Aigen. Po enem kilometru doseze slovensko-avstrijsko drzavno mejo. Ze v srednjem veku je bila mejna reka med Stajersko in Ogrsko, nato med Jugoslavijo in Avstrijo in danes med Slovenijo in Avstrijo. V svojem toku po meji tece okrog 3 km dalec po okraju Feldbach, nato pa 19 km po okraju Radkersburg. Na slovenski strani je murskosobosko upravno obmocje. V Muro se izliva pribl. 6 km jugovzhodno od mesta Bad Radkersburg. Odsek izliva v dolzini pribl. 1 km je na slovenskem ozemlju. Skupna dolzina Kucnice je danes 23 km. Ker majhno, mocno zaraslo in zaradi mejne lege slabo vzdrzevano ali pa sploh nevzdrzevano korito ni moglo odvajati niti enoletne visoke vode, je prihajalo veckrat do poplav. K temu je treba dodati, da Kucnica tudi kot prejemnik vode s kmetijskih povrsin v dolini ni imela zadostne pretocne zmogljivosti, tako da so bile te zelo mokre in je bilo mogoce kljub dobri kakovosti tal in ugodnemu podnebju le ekstenzivno poljedelstvo. Kako nezadovoljive so bile tedanje razmere, ponazarja naslednje besedilo iz tehnicnega porocila prvega glavnega projekta iz leta 1960: »Posebno so trpeli dedenski travniki. Kljub odlicni zemlji so postali popolnoma kisli. Normalno spravilo sena je redkost. Zaradi zablatenja trave se drasticno siri metljavost, tako da v Dedenitzu skoraj vsaka glava zivine konca s prisilnim zakolom.« Leta 1957 je komisija za Muro sklenila, da se ugotovi na obmocju Kucnice dejansko stanje in leta 1960 je bil predlozen prvi projekt regulacije, zacensi od izliva v Muro do Dedenitza v dolzini 4,607 km. Gradbena dela so opravili v letih1965–1967 in jih do konca leta 1968 nadaljevali do Cankove/ Zeltinga (km 8,843). Ucinki te regulacije so dali pobudo za posnetek dejanskega stanja med 8,843 km in 14,533 km v letu 1969, ki je bil narocen z namenom, da se regulacija nadaljuje po potoku navzgor. Da bi nakazali nacelne moznosti resitev za zadostno visokovodno zascito na nereguliranem odseku vodotoka, so izdelali v letu 1976 varovalno vodnogospodarsko studijo, s katero sta bili predlozeni dve varianti: popolna regulacija ali zgraditev zadrzevalnika visoke vode, na katerega se prikljuci regulacija vodotoka.Nadaljnja regulacija Kucnice je slednjic potekala v treh gradbenih odsekih: gradbeni odsek: km 18,843–14,293 aprila 1981–dec.19832. gradbeni odsek: km 14,293–19,434 junija 1984–maja 19863. gradbeni odsek: km 19,434–22,121 aprila 1986–okt. 1986.Za trasiranje regulirane Kucnice je bila poleg hidravlicnih zahtev pomembna tudi ureditev meje med nekdanjo Jugoslavijo in Avstrijo. Z glavnim projektom je bilo vsaki strani prepusceno, ali bo na svojem ozemlju zasadila bregove tako, da zarast ne bo bistveno vplivala na pretok. Za avstrijsko stran so izdelali v glavnem projektu zasaditvene nacrte, opirajoc se na prvotno drevninsko zarast Kucnice. Omejevalna pa je bila zahteva, da se pusti prost pretocni profil, tako da je bil na voljo le okrog 4 m sirok zasaditveni pas zgornjega roba brezine. Preostali okrog 5 m siroki spodnji del so zasejali in redno kosili.Lateralnega prepletanja med vodotokom in zasaditvijo za izboljsanje funkcionalnosti ekoloske zmogljivosti vodotoka pa s tem niso dosegli. Namen teh zasaditev je bil primaren – oblikovanje tamponskega pasu med kmetijskimi povrsinami v intenzivni rabi in med vodotokom – pa tudi ureditev terestricnihmigracijskih poti med gozdnimi povrsinami, ostanki starih rokavov in sonaravnimi biotskimi strukturami vzdolz Kucnice, ki so bile zaradi regulacijskih del skoraj popolnoma unicene. Kljub vsakoletnemu vzdrzevanju regulirane Kucnice so ze od leta 1994 dalje opazili predvsem v zgornjih odsekih Kucnice narascanje nanosov, ki ga je treba pripisati mocni eroziji tal. Vzrok so bila in so pobocja doline, nagnjena proti Kucnici, in intenzivna kmetijska raba, zaradi katere prihaja erozijski material z obseznih povrsin v Kucnico, pa tudi tockovni vnosi pri stevilnih izlivih jarkov in drenaze. Kontrolne meritve profilov v letu 1995 so pokazale, da na odseku okrog 1,9 km ni vec mogoce s projektom predvideno odvajanje 25-letne visoke vode in da so potrebna ociscevalna dela v potocni strugi.Ker vzpostavitev prvotnih profilov brez upostevanja ekoloske zmogljivosti potoka kot javnega interesa ni vec ustrezala sodobni tehniki, so v okviru ekoloske raziskave preverili razlicne variante. Omejevalna zahteva pri tem je, da ostaja drzavna meja med Slovenijo in Avstrijo na sredini Kucnice in s tem »mokra meja«.Tako ne moremo niti priblizno doseci, da bi se Kucnica oblikovala kot meandricna tekoca voda, to bi namrec z ekoloskega vidika ustrezalo vzorcni podobi. Poleg zasaditve zgornjih obmocij brezin, opirajocih se na obstojeci galerijski gozd avstrijskega brega, ostaja v spodnji tretjini profilov le se ureditev inicialnih struktur, ki spodbujajo – ce se lahko vnasanje sedimentov zmanjsa na minimum – semiterestricne kontaktne pasove med vodotokom in zaledjem in istocasno zmanjsujejo razmak med obreznim robom drevnin in vodotokom.Istocasno bodo jarki, ki pri dezju prinasajo mnogo sedimentov, speljani v Kucnico prek usedalnikov, ki prav tako dodatno ustrezajo krajinsko-ekoloskim vidikom, in sicer tako, da bodo prehodni za organizme.Vsi ti ukrepi, ki so predvsem usmerjeni k ohranitvi pretoka po konsenzu, bodo zaradi upostevanja vodnogospodarskih zahtev sicer nekoliko prispevali k izboljsanju ekoloske zmogljivosti. Trajno zagotavljanje sonaravnih razmer v kulturni krajini z intenzivno optimalno dolgorocno izrabo vodotoka, ki bi v svojem sirokem, toda preoblikovanja potrebnem regulacijskem profilu terjal vsaj meandriranje, pa je pri Kucnici se zelo dalec.

Tue, 20. Nov 2018 at 11:52

3840 ogledov

Osnovni podatki mejne reke Mure s pritoki

Tue, 20. Nov 2018 at 11:32

2301 ogledov

Načelna vodnogospodarska zasnova za mejno Muro
Že od prvega zasedanja dalje je bil eden glavnih problemov Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro mocno napredujoce poglabljanje Mure na mejnem odseku. Povprecno znizanje dna znasa od leta 1970 dalje za celotni odsek reke 50 cm. Na nekaterih obmocjih pa je mogoce ugotoviti poglobitev do 130 cm. Vzroki so:◊ regulacija Mure konec 19. stoletja – s skrajsanjem toka in zozenjem struge je prislo do povecanja vlecnih napetosti in do vecje zmogljivosti transporta proda;◊ prekinitev transporta proda iz zgornjega toka z gradnjo hidroelektrarn nad mejnim odsekom in na pritokih.Z vodnogospodarskega in ekoloskega vidika prihaja zato do naslednjih problemov:◊ znizanje spremljajoce gladine podtalnice,◊ locitev starih recnih rokavov v zaledju,◊ pomanjkanje dotacije vode v vzporednih koritih,◊ sprememba sestoja in dinamike logov ter◊ destabilizacija obstojecih obreznih zavarovanj.Za raziskavo teh problemov s celostnega in interdisciplinarnega vidika je narocila Komisija leta 1996 izdelavo pripravljalne studije. Na sestem zasedanju septembra 1997 je sprejela sklep, da se izdela na podlagi te pripravljalne studije. Nacelna vodnogospodarska zasnova na mejni Muri od95,0 km do 129,5 km – faza I.Obmocje projekta se razprostira od Sentilja/Spielfelda do Petanjcev/Sicheldorfa in obsega obmocje pretoka stoletne visoke vode (Qvv100). Obdelava je bila zaupana projektantom obeh drzav z namenom, da izdelajo osnove za odlocanje pri resevanju problemov z vodnogospodarskega in vodnoekoloskega vidika. Tezisce del v I. fazi z vidika vodnega gospodarstva je bilo na podrocjih:◊ ugotavljanje pretoka do roba polne struge in aktualnihobmocij pretokov Qvv30 in Qvv100,◊ spremembe dna,◊ osnove za transport proda,◊ recna morfologija,◊ vodne gradnje,◊ model transporta proda,◊ nizka voda.Za strokovno podrocje ekologije so opravili v I. fazi spremljevalne raziskave o tematskih podrocjih:◊ ribji stalez,◊ ugotavljanje struktur,◊ makrozoobentos,da bi lahko podali splosne trditve o ucinkih prihodnjih vodnogradbenih ukrepov.Nacelna vodnogospodarska zasnova je bila dokoncana sredi leta 2001.Za resitev problematike na mejni reki Muri predlagajo razsiritve na primernih mestih, da bi preprecili poglabljanje. Prodisce po dodajanju proda Poleg zmanjsanja vlecne sile in transportne zmogljivosti naj bi z bocno erozijo mobilizirali prodni material. Dodatno pa bi spet prislo do iniciacije struktur, npr. prodisc, obmocij plitvin in obmocij mirne vode, ki jih je zdaj v mejni Muri le malo.Nadaljnja moznost je dodajanje proda. Ta ukrep je bil preizkusen v okviru gradbenih del na mlinscici Mureck–Radkersburg. V obdobju petih mesecev so dodali v Muro okrog 30.000 m3 izkopanega materiala. Ta kolicina ustreza letnemu odnosu materiala z dna na mejnem odseku. Ze kmalu so se na vec mestih oblikovala nova prodisca, ki povecujejo strukturno raznolikost in predstavljajo dodatne drstne habitate za nekatere od devetinstiridesetih v mejni Muri zivecih ribjih vrst. Obmocje projekta: A: 2.500 ha, Slo: 700 ha Preverjanje predlaganih ukrepov z modelom transporta proda je pokazalo dobre rezultate. Tako izhajamo iz dejstva, da lahko – vsaj za daljse obdobje – preprecimo problem poglabljanja. Realizacija je predvidena po odsekih v naslednjih letih.

Tue, 20. Nov 2018 at 11:08

2226 ogledov

Analiza kakovosti vode v Muri
Analizo in oceno kakovosti vode v Muri opravljajo strokovnjaki ze od zacetka delovanja Stalne slovenskoavstrijske komisije za reko Muro, pri cemer je mogoce material dolgoletnih predhodnih analiz uporabiti za zanimive primerjave.Kakovost vode ze od nekdaj presojajo na podlagi kemijsko - fizikalnih in bioloskih analiz v Sentilju/Spielfeldu, Gornji Radgoni in Bad Radkersburgu.Bioloska kakovost vode Mure v Sentilju/Spielfeldu je bila v 70. letih zelo slaba zaradi izpuscanja industrijskih in komunalnih odpadnih voda v Avstriji in je bila pri vstopu v mejni odsek v tem obdobju uvrscena v kakovostni razred III–IV in obcasno IV (prekomerno onesnazena). S posodobitvijo industrije, zlasti celulozne in papirne, in z dosledno gradnjo cistilnih naprav za komunalne in industrijske odpadne vode so uspeli kakovost vode postopno izboljsevati. Od zacetka 90. let je Mura v Sentilju/Spielfeldu v II. kakovostnem razredu (zmerno obremenjena). Bioloske analize od l. 1990/91 dalje kazejo tudi, da se kakovost v Gornji Radgoni in Bad Radkersburgu v primerjavi s kakovostjo v Sentilju/Spielfeldu poslabsuje za priblizno polovico razreda, zato je razumljiva domneva, da vplivajo na kakovost vode vzdolz mejnega odseka Sentilj/Spielfeld–Gornja Radgona/Bad Radkersburg razni lokalni viri obremenitve. Z nadaljnjimi ukrepi za ohranitev cistoce vode naj bi uspeli stabilizirati kakovost vode na celotnem mejnem obmocju. Rezultatom bioloskih analiz vode ustrezajo tudi kemijske analize. Obremenitev z organskimi sestavinami, merjenimi kot KPK-obremenitev, je bila v Sentilju/Spielfeldu v letih 1976/77 se 6690 gramov na sekundo, do zacetka 90. let so jo zmanjsali za okrog 75 odstotkov in v naslednjih letih se bolj. Od leta 1994/95 dalje je organska obremenitev v obmocju od 1100 do 1200 g/s.Se bolj izenacen je rezultat pri organskih klorovih spojinah, izrazenih s parametrom vsote AOX. Glavni povzrocitelj za vnos teh predvsem nenaravnih snovi je industrija celuloze. Z uvedbo postopkov beljenja z malo klora oziroma cisto brez klora v obeh stajerskih tovarnah celuloze je bila obremenitev AOX odleta 1990/91 dalje zmanjsana za okrog 90 odstotkov.
Teme
Komisija za Muro

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Izzivi za vodno gospodarstvo v 21. stoletju