Zadnjih deset let poteka v obeh drzavah obsezna preobrazba ekoloskega pravnega sistema, vendar z zelo razlicnimi izhodisci.
Avstrija
Ze v 70. in 80. letih so zaceli dajati Nacionalni svet in dezelni zbori varstvu okolja vecji poudarek. Ta trend se je v zadnjih desetih letih se mocneje nadaljeval, ker je to ustrezalo volji in (negativnim) izkusnjam avstrijske druzbe. Z nacionalnim okoljskim nacrtom (NUP) je bila stalnost utemeljena kot odlocilni element okoljske politike. Pristop Avstrije Evropski uniji je slednjic vplival na harmonizacijo okoljskega prava in s tem na ponovni zagon inovacij (prevzem smernic IPPC [Integrated Pollution Prevention and Control], SEVESO, smernic za favno, floro in habitate, za varstvo pticev, okvirne smernice za vode itd.).
K okoljsko relevantnim materialnim zakonom so z zakonom o preverjanju vplivov na okolje postavili na podrocju nalozbenega prava dodatna nova merila, ki so spodbudila pri oblastvenih organih, nacrtovalcih in investitorjih velik ucni proces. Doslej sektorski nacin obravnavanja (voda, zrak, odpadki itd.) se je moral pri dolocenih velikih projektih umakniti vseobsegajocemu celostnemu obravnavanju, ki zajema vse okoljske medije, in istocasno k transparentnosti usmerjenim drzavljanom. Hkrati so s tem dosegli prednost, da lahko namesto mnogih oblastvenih organov odloca le en sam (one-stop-shop).
Pri vodnem gospodarstvu je treba zlasti poudariti novele tradicionalnega avstrijskega zakona o vodah, sprejete po letu 1990, ki so naredile z branzno specificnimi uredbami o emisiji odpadnih voda in z zakonsko predpisano prilagodljivostjo cistilnih naprav sodobni tehniki iz avstrijske sanacije voda zelo opazeno zgodbo o uspehu. Sem so sodili na primer sanacije jezer in program sanacije Mure. Zvezni zakon o skrbi za okolje in financna sredstva dezel so slednjic poskrbeli tudi za operativno izvedljivost. Tja do leta 2005 naj bi po vsej Avstriji tudi zadnji zamudnik izpolnil zahteve glede odpadnih voda.
Za ravnanje z odpadki je dal novi zvezni zakon nova dolocila glede urejanja. Osrednja pozornost ni bila vec namenjena samo zasciti pred emisijami (npr. vecstranski zasciti podtalnice), temvec je dodatno ustvaril moznosti preventivnega ravnanja z odpadki (primarno preprecevati in reciklirati). Od leta 2004 dalje naj bi odlagali le se predhodno obdelane in tako neskodljive odpadke, zato bi morali istocasno kriticno oceniti razdrobljenost zakonodaje o odpadkih na zvezni zakon in na devet razlicnih dezelnih zakonov.
Glede ohranjanja cistoce zraka je treba posebej omeniti zakon o ohranjanju cistoce zraka za kotlovnice, obrtniski red, zakon o zasciti pred imisijami v zrak in slednjic dolocila zakona o motornih vozilih (katalizator). Naprave v industriji, obrti in proizvodnji energije, ki onesnazujejo zrak, ze davno spadajo v preteklost, ceprav je postal bliskovito narascajoci individualni promet kljub najmodernejsi tehniki nov problem, za katerega se niso nasli idealne resitve, ki bi jo bilo mogoce politicno uveljaviti.
Slovenija
Potem ko je Slovenija leta 1991 razglasila neodvisnost, je bilo treba na novo reorganizirati tudi upravni sistem. Z Ministrstva za okolje in prostor kot osrednje gonilne sile so dali takoj na zacetku pomembne usmeritve, ki so jih obsirno pojasnili v Nacionalnem akcijskem nacrtu za okolje 1996.
Hkrati so se pripravljali na vstop v Evropsko unijo, pri cemer je dal svoj prispevek tudi Urad stajerske dezelne vlade z delegiranjem svetovalcev (projekt twinning). Slovenija je lahko tudi kot prva drzava kandidatka uspesno sklenila pogajalsko poglavje o okolju.
Po prvih osnutkih smernic IPPC je zacel veljati v Sloveniji leta 1996 splosni zakon o varstvu okolja, ki je v glavnem kot okvirni zakon za celotno okolje. S tem naj ne bi uresnicili le dolocil o vzdrzevanju cistoce zraka, temvec tudi cilje kakovostnega vodnega in naravovarstvenega prava. Za smernice IPPS je Slovenija zaprosila prehodno obdobje do leta 2011.
V vodnem gospodarstvu cakajo Slovenijo najvecje okoljske investicije, saj so zlasti za uresnicevanje smernic pri komunalnih odpadnih vodah na vrsti obsezne adaptacije obstojece infrastrukture. V pripravi je nov zakon o vodnem pravu, ki naj bi uresniceval cilje novih evropskih okvirnih smernic za vode. Slovenija je pri uresnicevanju smernice za odpadne vode zaprosila za prehodno obdobje do leta 2015, da bi lahko izpolnila vse zahteve.
Vsa pravna dolocila o odpadkih bodo v Sloveniji dopolnili, pri cemer je podrocje o transportu odpadkov po pristopu k Baselski konvenciji leta 1993 prvi pomemben korak k zrelosti za vstop v Evropo. Novi zakon o ravnanju z odpadki bo zajemal uresnicevanje celotnega prava Evropske unije, pri cemer naj bi se za embalazne odpadke dogovorili za prehodno obdobje do leta 2007.
Na kakovost zraka vedno bolj vplivajo emisije cestnega prometa, sicer pa je prislo v zadnjih desetih letih do dolocene razbremenitve zaradi ustavitve termoelektrarn in drugih naprav, ki so obremenjevale zrak. Dodatno so – med drugim z avstrijsko pomocjo – opremili stare naprave z zracnimi filtri, ki so prispevali zlasti na obmocju Sostanja k velikemu izboljsanju, ki ga lahko
merimo tudi v juzni Avstriji. Ravno zdaj je v gradnji – s pomocjo Evropske unije – omrezje merilnih mest za nadzor kakovosti zraka, v to pa so vkljuceni tudi strokovnjaki avstrijske Stajerske. Pri pogajanjih o pristopu poteka razprava o prehodnih obdobjih za kakovost goriva.