Literatura: 1. Balažic, S., (2003), Hidrotehnična študija reke Mure, Diplomska naloga, Maribor, FG-UM 2. Brilly, M., (2000), Osnove hidrologije, Univerzitetni učbenik, Ljubljana, FGG UL 3. Srebrenovič D., (1986), Primjena Hidrologija, Knjiga, Zagreb 4. Wasserland Steiermark, (4/2005), strokovna revija, Umwelt-Bildungs-Zentrum Steiermark, Graz   Viri: 5. FA/19A - Wasserwirtschaftliche Planung und Hidrographie Steiermark, Graz, poročilo o pretoku reke Mure, (2005).6. HV VARAŽDIN - VGO Osijek, poročilo o pretoku reke Mure, (2005). 7. Agencija RS za okolje in prostor, Ljubljana, poročilo o pretoku reke Mure, (2005). 8. Nyuduvizig HUN, podatki o pretoku reke Mure, (2005). 9. Občina Šentilj, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 10. Občina Gor. Radgona, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 11. Občina Radenci, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 12. Občina Tišina, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 13. Občina M. Sobota, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 14. Občina Križevci, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 15. Občina Veržej, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 16. Občina Beltinci, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 17. Občina Ljutomer, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 18. Občina Razkrižje, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 19. Občina Črenšovci, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 20. Občina Lendava, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 21. CZ (Izpostava M. Sobota), poročilo o poplavi na Muri, (2005).

Prvič je bila na Muri opravljena analiza visokovodnega vala, ki jo je zajemala kot celoto. Prikazan je potek poplave skozi vse štiri ˝obmurske˝ države (AUT, SLO, HUN, CRO) in ni omejena samo na nacionalni ravni ena države. Priloga 1: Zemljevid dvanajstih ˝obmurskih˝ občin. Uspešno so prikazani: vzrok, formiranje (nastajanje), vpliv in posledice poplave. Na osnovi nove širine in kvalitete podatkov je bilo pridobljeno novo znanje ter boljši pregled nad dogajanjem na Muri in ob njej pri nastopu visokih voda.Visoko vodni val avgusta 2005 je eden izmed najvišjih zabeleženih v spodnjem toku Mure.Poplava je nastala v srednjem delu prispevnega območja Mure na relaciji Bruck - Gornja Radgona, z žariščem na relaciji Gradec – Šentilj. V Šentilju je dosegla pretok med HQ 7 in HQ 10, pri nas med HQ 10 in HQ 25, na Hrvaškem in Madžarskem pa med HQ 25 in HQ 30. Udeležene je bilo le ca. 40 % prispevne površine Mure in le na treh območjih (KAINACH, SULM IN GRAŠKI POTOKI) so bili pritoki Mure kritični. S tem se postavlja vprašanje, kaj lahko pričakujemo, če bo udeležene 50 % ali še več prispevne površine zajete z močnimi padavinami in kaj bo, če bo zraven še snežnica? Če dodamo še klimatske spremembe in posege v poplavni prostor Mure, takrat bo predvidoma pri nas brez težav možen pretok Mure tudi do 2000 m3/s.Ta poplava je bila za odgovorne v Sloveniji precejšnje presenečenje, kar se je tudi pokazalo pri sami obrambi pred poplavo.Na vseh območjih obrambe pred poplavami je sodelovalo ogromno ljudi, zraven tega je bilo uporabljenih veliko materialnih sredstev. Ogroženost pred poplavo je bila velika, saj to dokazujejo številna območja, kjer so morali z vrečami peska utrjevati nasipe. Priloga 2: Gibanje poplavnega vala v avgustu 2005, med vodomernima postajama v Šentilju (Spielfeld) in Letenyu Vsem ljudem (gasilci, civilna zaščita, vaščani, prostovoljci) na terenu, ki so pomagali utrjevati nasipe, predvsem pa njihovi iznajdljivosti in združeni moči, se lahko zahvalimo , da ni prišlo do porušitve visokovodnih nasipov in do uničujočih poplav, ki bi razdejale precejšen kos Pomurja.Odgovorne na ¨stolčkih¨ pa pozivam, da čimprej poskrbijo za tiste stvari za katere so plačani in uredijo poplavno varnost na reki Muri, kajti naslednja poplava je že na vidiku.Na osnovi teh spoznanj lahko pridemo do zaključka, da je nujno potrebno preveriti varnost vodo gradbenih in drugih objektov na območju Mure pred vplivi visokih voda.Pri hidrometrijskih podatkih je potrebno, zaradi neskladja in nelogičnosti izvesti določene aktivnosti na področju raziskovanja in modeliranja reke Mure. Literatura: 1. Balažic, S., (2003), Hidrotehnična študija reke Mure, Diplomska naloga, Maribor, FG-UM 2. Brilly, M., (2000), Osnove hidrologije, Univerzitetni učbenik, Ljubljana, FGG UL 3. Srebrenovič D., (1986), Primjena Hidrologija, Knjiga, Zagreb 4. Wasserland Steiermark, (4/2005), strokovna revija, Umwelt-Bildungs-Zentrum Steiermark, Graz Viri: 5. FA/19A - Wasserwirtschaftliche Planung und Hidrographie Steiermark, Graz, poročilo o pretoku reke Mure, (2005).6. HV VARAŽDIN - VGO Osijek, poročilo o pretoku reke Mure, (2005). 7. Agencija RS za okolje in prostor, Ljubljana, poročilo o pretoku reke Mure, (2005). 8. Nyuduvizig HUN, podatki o pretoku reke Mure, (2005). 9. Občina Šentilj, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 10. Občina Gor. Radgona, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 11. Občina Radenci, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 12. Občina Tišina, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 13. Občina M. Sobota, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 14. Občina Križevci, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 15. Občina Veržej, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 16. Občina Beltinci, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 17. Občina Ljutomer, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 18. Občina Razkrižje, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 19. Občina Črenšovci, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 20. Občina Lendava, poročilo o stanju reke Mure, (2005). 21. CZ (Izpostava M. Sobota), poročilo o poplavi na Muri, (2005).

Da lahko opredelimo hidrološke pojave in določimo vplive različnih posegov v režim vode, jih moramo spoznati, za kar pa so nujne meritve (Hidrometrija). Meritve gladine vode na reki se opravljajo na vodomernih postajah. Na teh postajah se stalno merita vodostaj in temperatura, pretoki se merijo periodično in na osnovi teh podatkov se izdelajo pretočne krivulje (razmerje: vodostaj/pretok). Graf 1: Pretočna krivulja na vodomerni postaji v Gornji Radgoni. Izdelano pretočno krivuljo poskušamo matematično opisati (določiti). Zaradi specifičnosti tega matematičnega problema se krivulja običajno deli v tri dele: 1. del - spodnji del opisuje majhne vode 2. del - srednji del opisuje srednje vode 3. del - zgornji del opisuje visoke vode Podatki (pretok) v prvem in drugem delu krivulje so dokaj natančni in lahko izmerljivi, medtem ko podatki v tretjem delu zaradi visokih voda izgubijo na natančnosti. 5.1 Opis poplavnega vala v avgustu 2005 Na reki Muri je 14 postaj, ki avtomatsko 24 ur dnevno merijo nivo vode v reki. V analizi je zajetih 12 vodomernih postaj, od tega osem avstrijskih, dve slovenski, ena hrvaška in ena madžarska. Tabela 5: Seznam vodomernih postaj na prispevnem območju Mure, zajetih v analizi visoko-vodnega vala. V tabeli 5 je prikazanih nekaj osnovnih podatkov iz vodomernih postaj ob Muri (zaporedna številka, nadmorska višina, stacionaža, prispevno območje in dosežena povratna doba na izbrani vodomerni postaji). Na osnovi pridobljenih podatkov iz teh vodomernih postaj so bile izdelane krivulje potovanja visoke vode na Muri. Te krivulje so prikazane na naslednjem grafu (2). Graf 2: Prikaz pretokov na Muri (avgust 2005). 5.2 Gibanje poplavnega vala od Šentilja do Letenya avgusta 2005V tem poglavju je opisano gibanje poplavnega vala od Šentilja (Spielfelda – Aut) do Letenya (Hun) z njegovimi osnovnimi elementi. Pri gibanju poplavnega vala je upoštevano gibanje pretoka, ki nam jasneje prikaže dogajanje v reki. Iz omenjenih vodomernih postaj v spodnjem delu reke sta prikazani gibanji pretočnih količin na grafu št. 3. Graf 3: Gibanje poplavnega vala med vodomernima postajama v Šentilju (144 km) in v Letenyu (36 km). Iz grafa (podatki iz pretočne krivulje) lahko razberemo, da je Mura začela v Šentilju (modra barva) močneje naraščati že v nedeljo (21. 8. 2005) v jutranjih urah. Maksimum (Q = 940 m3/s) je dosegla v ponedeljek (22. 8. 2005) ob 12.00 uri. Pretok se zmanjšal šele čez 40 ur. V Letenyu je bil prvi močnejši dvig pretoka zabeležen v nedeljo (22. 8. 2005) v večernih urah. Maksimum (Q = 1270 m3/s / Q*= 1170 m3/s) je bil dosežen (24. 8. 2005) ob 13.00 uri. Pretok se je zmanjšal šele čez ca. 45 ur. Maksimum je potreboval od Šentilja do Letenja v dolžini 108 km 49 ur, torej je potoval s povprečno hitrostjo 2,2 km/h. Karta gibanja poplavnega vala je prikazana v prilogi 2. Ob nastopu maksimuma so bile s posebno napravo pri Letenyu izvedene meritve pretoka. Te meritve so pokazale, da je bil maksimum 1170 m3/s. Med računskim modelom (pretočna krivulja) in terenskimi meritvami prihaja do precejšnjih razlik. 5.2 Analiza gibanja pretočnih količin na prispevnem območju Mure v času poplavnega vala avgusta 2005 V tem poglavju je poskusno analizirano vplivanje pritokov Mure z ozirom na količine, ki so izmerjene na vodomerni postaji. Na sliki 7 je shematsko prikazano prispevno območje Mure z njenimi pritoki in na določenih skrbno izbranih točkah navedeni zabeleženi pretoki. Slika 6: Gibanje pretočnih količin na vodomernih postajah na prispevnem območju Mure (srednji del). Iz slike 6 lahko razberemo, da je poplava nastala med Bruckom in Gradcem in da so največ vode v Muro prinesli pritoki: Kainach, Sulm in graški potoki (Gabriachbach, Schőckelbach in Andritzbach).

Hrvaški del mejne Mure z Madžarsko Hrvaški del mejne Mure leži pretežno na desnem bregu Mure (Medžimurje), medtem ko levi breg v večini predstavlja Madžarsko (Zalska županija). Hrvati pokrivajo v tem delu ca. 48 km rečnega toka, od vtoka Krke do Drave. Hrvaški del mejne Mure leži pretežno na desnem bregu Mure (Medžimurje), medtem ko levi breg v večini predstavlja Madžarsko (Zalska županija). Hrvati pokrivajo v tem delu ca. 48 km rečnega toka, od vtoka Krke do Drave. Fotografija 35: Mura pri Goričanu / 23.8.2005, ob 14 uri Maksimum visoko vodnega vala je prispel do Goričana ob 13.00 uri popoldan (24. 8. 2005) z višino 502 cm na merilni lati vodomerne postaje. Mura je v tem odseku dosegla poplavno vodo med HQ 25 in HQ 30. Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja. Fotografija 36: Mura pri Kotoribi 23.8.2005 V tem delu teče Mura skozi širok pas inundacijskega območja, ki je varovano z visoko vodnimi nasipi. Ti nasipi so zgrajeni precej dobro, saj je bila ob poplavi samo ena kritična točka pri Kotoribi, kjer je prihajalo do precejanja. V ostalem delu so pristojne službe pretežno opazovale, saj ni bilo potreb po večjih intervencijah. Ocenjena varnost pred poplavami na Muri v tem odseku je ca. HQ 30. Madžarski del mejne Mure s Hrvaško Madžarski del mejne Mure leži pretežno na levem bregu Mure (Zalska županija), medtem ko desni breg v večini predstavlja Hrvaško (Medžimurje). Madžari pokrivajo v tem delu ca. 48 km rečnega toka Muro od vtoka Krke (tromeja) do Drave. Fotografija 37: Mura Letenye 23.8.2005 Maksimum visoko vodnega vala je prispel v Letenye ob 13.00 uri popoldan (24. 8. 2005) z višino 502 cm na merilni lati vodomerne postaje. Mura je v tem odseku dosegla poplavno vodo med HQ 25 in HQ 30. Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja. Fotografija 38: Mura pri Murakerestur V tem delu Mura teče skozi širok pas inundacijskega območja, ki je varovano z visoko vodnimi nasipi. Ti nasipi so zgrajeni precej dobro, saj je bila ob poplavi samo nekaj manjših kritičnih točk, kjer je prihajalo do precejanja. V ostalem delu so pristojne službe pretežno opazovale, saj ni bilo potreb po večjih intervencijah. V tem delu Mura ob poplavi najbolj ogroža štiri vasi: Muraszemenye, Muraratka, Molnari in Murakeresztur. Ocenjena varnost pred poplavami na Muri v tem odseku je ca. HQ 30. Mura je v svojem spodnjem toku (Ceršak – Legrad), skozi štiri˝obmurske˝ države, zalila ca. 10.000 ha veliko površino (poplavne površine) sestavljeno večinoma iz murskega gozda. Te površine so omejene z visoko vodnimi nasipi skupne dolžine ca. 150 km. Mura je najmanj ogrožala Avstrijo, kjer so bile le tri kritične točke. Najbolj je ogrožala Slovenijo, kjer je bilo tudi največ ogroženih vasi (33). Na Hrvaškem in Madžarskem so ˝obmurske vasi˝ zaradi boljše proti poplavne zaščite bolj varne kot naše v Sloveniji. Mura je v spodnjem toku povzročila za ca. 3 mio. EUR škode. Visoko vodni val avgusta 2005 je eden izmed najvišjih zabeleženih v spodnjem toku Mure.

Hrvaški del mejne Mure s Slovenijo Hrvaški del mejne Mure leži pretežno na desnem bregu Mure (Medžimurje), medtem ko levi breg v večini predstavlja Slovenijo (Občino Lendavo). Hrvati pokrivajo v tem delu ca. 33 km rečnega toka, od Gibine do vtoka Krke. Mura od Gibine do Murskega Središča ogroža kraje predvsem na levem bregu. Na desnem bregu so zaradi stika z Medžimurskimi goricami (konfiguracija terena) naselja v večini (razen Martina na Muri) varna pred poplavami Mure. Fotografija 33: Mura pri M. Središču / 23.8.2005, ob 9 uri Mursko Središče je visoko vodni val dosegel z maksimum ob 15.00 uri popoldan (23. 8. 2005) z višino 508 cm na merilni lati vodomerne postaje v Murskem Središču. Najnižji del mesta so morale pristojne službe zavarovati pred poplavo z vrečami peska. Dolvodno od Murskega Središča se zaradi širne ravnine in širokega inundacijskega območja voda lahko razliva. Žal v tem delu niso vse povsod zgrajeni visoko vodni nasipi. Najbolj sta bili ogroženi dve vasi : Križovec in Podturen. Fotografija 34: Most Petišovci M. Središče / 23.8.2005 ob 15 uri, h-max= 508 cm Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja. Z vrečami peska so poskušali ustaviti deročo Muro, a je kljub vsemu zalila nekaj stanovanjskih objektov, gospodarskih poslopij in kmetijskih površin. Mura je v tem odseku dosegla poplavno vodo med ca. HQ 20 in HQ 25.

Notranja MURA Občina Radenci Radenska občina leži na desnem bregu reke (Prlekija). Pokriva ca. 8,3 km rečnega toka. V tem delu se začne široko inundacijsko območje, kjer ima Mura prostor za razlivanje. Inundacija jo obkroža vse do Drave. Občina ima pri Muri ca. 2,0 km nasipov. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja. Fotografija 13: Mura v Radencih / 22.8.2005, ob 13 uri Konica visoko vodnega vala je občino dosegla pri mostu čez Muro (Radenci – Petanjci) v večernih urah, približno ob 20.00 uri (22. 8. 2005) z višino 540 cm in pretokom ca. 1300 m3/s (v.p. Petanjci). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogroženih sta bili predvsem dve območji: mesto Radenci (čistilna naprava) in Hrastje Mota (stanovanjski objekti, gospodarski objekti). Zelo velikih problemov ni bilo, saj ima ta del ugodno konfiguracijo terena tako, da visoka voda ne doseže naselij, razen Radencev in Hrastje Mote. Fotografija 14: Mura v Radencih / h-max= 540 cm Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili hujše poplave. V intervenciji je sodelovalo 78 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 17 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Radenci pred poplavami na Muri je ca. HQ 25 – HQ 30. Občina TišinaObčina Tišina je prva, ki leži pretežno na levem bregu reke (Prekmurje). Pokriva ca. 7,1 km rečnega toka. V tem delu se, prav tako kot v Radencih začne inundacijsko območje, ki je zaključeno z visoko vodnimi nasipi (delno betonski zid), dolžine ca. 7,5 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja v tej občini. Fotografija 15: Mura v Petanjcih / 22.8.2005, ob 13.00 uri Konica visoko vodnega vala je občino dosegla pri mostu čez Muro (Radenci – Petanjci) v večernih urah, približno ob 20.00 uri (22. 8. 2005) z višino 540 cm in pretokom ca. 1300 m3/s (v.p. Petanjci). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogrožena so bila predvsem štiri območja: Murski Petrovci, Gornji Petanjci, Srednji Petanjci in Dolnji Petanjci. V večini primerov je šlo za pronicanje vode skozi visoko- vodni nasip. Pokazalo se je, da je nasip zgrajen neustrezno (predvsem kakovost in delno tudi višina). Fotografija 16: Mura v Petanjcih / h-max= 530 cm Zaradi visokega vodostaja je bil aktiviran Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili porušitev varovalnih nasipov in posledično hujše poplave. V intervenciji je sodelovalo 125 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 30 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Tišina pred poplavami na Muri je med HQ 15 do HQ 20. Mestna občina Murska Sobota Občina Murska Sobota leži pretežno na levem bregu reke (Prekmurje). Pokriva ca. 3,1 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, kjer ima Mura prostor za razlivanje. Ta prostor je zaključen z visoko vodnimi nasipi dolžine ca. 5,5 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja. Fotografija 17: Mura pri Bakovcih / 22.8.2005, ob 13.00 uri Konica visoko vodnega vala je občino dosegla pri Krogu (Brod), v nočnih urah med 1.00 in 2.00 uro (23. 8. 2005). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. V tej občini so višine visoko vodnih nasipov dokaj ugodne tako, da ob tej poplavi ni bilo večjih težav. Seveda je bil aktiviran Načrt zaščite in reševanja. Vendar so bolj opazovali, saj ni bilo potreb po večjih intervencijah. Fotografija 18: Mura pri Krogu / 22.8.2005, ob 17.30 uri V intervenciji je sodelovalo 142 ljudi. Kljub manjši ogroženosti ob poplavi je vseeno nastala škoda v višini ca. 1,5 mio. SIT.Ocenjena varnost v občini Murska Sobota pred poplavami na Muri je med ca HQ 25 in HQ 30. Občina Križevci Križevska občina leži na desnem bregu Mure. Ta občina nima direktnega stika z reko Muro, saj je njeno najbližje zemljišče oddaljeno od struge ca. 300 m. Vendar pa ima na svojem zemljišču zgrajene visoko vodne nasipe, s katerimi pokrivajo ca. 1,9 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje. Zunanji rob tega prostora varujejo visoko vodni nasipi dolžine ca. 1,7 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja. Konica visoko vodnega vala je občino dosegla pri Vučji vasi v zgodnjih jutranjih urah ob ca. 2.00 uri (23. 8. 2005). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogroženo je bilo predvsem območje Vučje vasi, kjer se je pojavilo precejanje in prelivanje vode čez nasip. Pokazalo se je, da je nasip zgrajen neustrezno (kakovost, lokacija, višina). Fotografija 19: Mura pri Vučji vasi - prelivanje Bil je aktiviran Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili porušitev nasipa v Vučji vasi in posledično hujše poplave svoji in sosednjih občinah. V intervenciji je sodelovalo 35 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 1 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Križevci pred poplavami na Muri je med ca. HQ 10 in HQ 15. Fotografija 20: Mura pri Vučji vasi - pronicanje Od te občine dol vodno so se zaradi neugodne konfiguracije terena in slabe izbire lokacije graditve nasipov, začele velike težave tudi na desnem bregu Mure. Občina Veržej Veržejska občina je tretja, ki leži na desnem bregu notranje Mure. Pokriva ca. 5,2 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, kjer ima voda prostor za razlivanje. Zunanji rob tega prostora varujejo visoko vodni nasipi dolžine ca. 7,5 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja. Fotografija 21: Mura pri Veržeju / 23.8.2005 Konica visoko vodnega vala je dosegla most čez Muro (Veržej – Dokležovje), v jutranjih urah ob ca. 3.00 uri (23. 8. 2005) z višino 110 cm na merilni lati pri nasipu. Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogroženi sta bili predvsem dve območji: Bunčani dvakrat in Veržej. Prihajalo je do precejanja in prelivanja vode čez nasipe. Pokazalo se je, da je nasip zgrajen neustrezno (kakovost, lokacija, višina), zato je imela ta občina velike težave pri varovanju nasipov. Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. Fotografija 22: Mura Veržej / h-max= 110 cm S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili preliv in porušitev nasipov ter posledično hujše poplave. V intervenciji je sodelovalo 70 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 15 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Veržej pred poplavami na Muri je ca. HQ 10 – HQ 15. Občina BeltinciNaslednja občina, ki leži ob Muri, je občina Beltinci. Nahaja se na levem bregu. Pokriva ca. 9,5 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, ki je zaključeno z visoko vodnimi nasipi dolžine ca. 8,5 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja. Fotografija 23: Mura v Dokležovju / 23.8.2005, ob 10 uri Konica visoko vodnega vala je dosegla most čez Muro (Veržej – Dokležovje) v jutranjih urah ob ca. 3.00 uri (23. 8. 2005) z višino 180 cm na merilni lati pri Dokležovju. Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogrožena so bila naslednja območja: Dokležovje trikrat, Nemščak in Melinci. Prihajalo je do precejanja in prelivanja vode čez nasipe. Pokazalo se je, da je nasip zgrajen neustrezno (kakovost, lokacija, višina). Inundacijsko območje seka cestna povezava med Veržejem in Dokležovjem. Fotografija 24: Mura Inundacija Dokležovje / h-max= 180 cm Ugotovljeno je bilo, da so cesto ob rekonstrukciji leta 1998 neustrezno projektirali, tako da cesta zadržuje vodo in s tem ogroža predvsem naselje Dokležovje. Potrebno bo podati idejne rešitve za sanacijo cestne povezave. Razen tega niso pravilno delovale zaklopke na nasipih, zato je imela ta občina zelo velike težave pri obrambi pred poplavo. Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili preliv in porušitev nasipov ter posledično hujše poplave. V intervenciji je sodelovalo 280 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 25 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Beltinci pred poplavami na Muri je ca. HQ 10 – HQ 15. Občina Ljutomer Ljutomerska občina je četrta, ki leži na desnem bregu notranje Mure. Pokriva ca. 7,1 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, kjer ima reka prostor za razlivanje. Zunanji rob tega prostora omejujejo visoko vodni nasipi, dolžine ca. 4,5 km. Do HQ 5 (1000 m3/s) Mura ne ogroža naselij, nad to vrednostjo začne ogrožati bližnja naselja. Fotografija 25: Mura v občini Ljutomer Konica visoko vodnega vala je dosegla Krapje v jutranjih urah ob ca. 5.00 uri (23. 8. 2005). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogrožena so bila predvsem tri območja: Zgornje Krapje, Spodnje Krapje in Mota. Prihajalo je do precejanja in prelivanja vode čez nasipe, dodaten problem so predstavljale slabo vzdrževane žabje zaklopke. Pokazalo se je, da je visoko vodna zaščita zgrajena neustrezno (kakovost, lokacija, višina), zato je imela tudi ta občina velike težave, da se je ubranila pred katastrofalno poplavo. Fotografija 26: Mura v Spodnjem. Krapju Zaradi tega je bil aktiviran Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ preprečili preliv in porušitev nasipov ter posledično hujše poplave. V intervenciji je sodelovalo 200 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 29 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Ljutomer pred poplavami na Muri je ca. HQ 15. Občina RazkrižjeObčina Razkrižje je zadnja v Sloveniji, ki leži ob desnem bregu Mure. Pokriva ca. 4,3 km rečnega toka. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, ki se konča ob sotočju Mure in Ščavnice. Zunanji rob tega prostora varujejo visoko vodni nasipi dolžine ca. 3,4 km. Do HQ 2 (750 m3/s) Mura ne ogroža, nad to vrednostjo zalije cestno povezavo med Razkrižjem in Bistrico. Fotografija 27: Mura pri Razkrižju / 23.8.2005 Konica visoko vodnega vala je dosegla most čez Muro (Razkrižje - Bistrica), v jutranjih urah ob ca. 9.00 uri (23. 8. 2005) z višino 180 cm na merilni lati pri nasipu v Razkrižju. Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Ogrožena so bila naslednja območja: Razkrižje dvakrat, Gibina, Veščica in cestna povezava Razkrižje - Bistrica. Zaradi slabega stanja nasipov je prihajalo predvsem do precejanja vode. Pri Gibini je Mura začela spodjedati brežino (nevarnost porušitve objektov). Dodaten problem predstavlja sotočje Mure in Ščavnice. Zaradi neustreznih vodo gradbenih posegov, je začela Mura čez strugo Ščavnice poplavljati Razkrižje in Veščico. Fotografija 28: Poplavljeno Razkrižje / h-max= 180 cm Poseben problem je tudi cestna povezava Razkrižje - Bistrica, ki poteka čez poplavno območje in jo Mura že pri HQ2 (Q 750 m3/s) poplavi, tako da je cesto potrebno zapreti. Tudi v tej občini se je pokazalo, da je visokovodna zaščita zgrajena neustrezno (kakovost, lokacija, višina), zato se je občina le s težavo izognila veliki katastrofi. Prav tako je bil aktiviran Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo so gasilci in CZ delno preprečili poplavo. V intervenciji je sodelovalo 59 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 16 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Razkrižje pred poplavami na Muri je ca. HQ 10 – HQ 15. Občina ČrenšovciObčina Črenšovci se nahaja na levem bregu Mure. Pokriva ca. 9,4 km rečnega toka. Občina delno (ca. 600 m) že leži na slovensko- hrvaški meji. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje. Zunanji rob tega prostora omejujejo visokovodni nasipi dolžine ca. 9,6 km. Do HQ 2 (750 m3/s) Mura ne ogroža, nad to vrednostjo pa zalije cestno povezavo z Razkrižjem. Fotografija 29: Cestna povezava Bistrica – Razkrižje / 23.8.2005 Konica visokovodnega vala je dosegla most čez Muro (Razkrižje - Bistrica), v jutranjih urah ob ca. 9.00 uri (23. 8. 2005) z višino 175 cm na merilni lati pri nasipu v Bistrici. Visoka voda je dosegla ca. HQ 20. Fotografija 30: Mura Bistrica / 23.8.2005 Ogrožena območja so bila: Bistrica trikrat, most čez Muro (Razkrižje-Bistrica) in plinovod. Zaradi slabega stanja nasipov je prihajalo predvsem do precejanja vode. Poseben problem je predstavljala mostna konstrukcija, ki je maksimalno sposobna prevajati 30 letno vodo (HQ 30), medtem ko bi po standardih morala prevajati 100 letno vodo (HQ 100). Dodaten problem je predstavljal plinovod, ki je speljan pod mostom in je obstajala nevarnost poškodbe tega plinovoda. (Potrebno bo podati idejne rešitve za sanacijo cestne povezave med Razkrižjem in Bistrico). Zaradi tega je bil aktiviran Načrt zaščite in reševanja ob poplavi, saj je Mura dosegla III. stopnjo ogroženosti pred poplavo. S pravočasno intervencijo in skrajnimi napori so gasilci in CZ preprečili poplavo večjih dimenzij. V intervenciji je sodelovalo 400 ljudi. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 25 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Črenšovci pred poplavami na Muri je ca. HQ 15. Občina LendavaLendavska občina leži pretežno na levem bregu Mure (Prekmurje), medtem ko desni breg v večini predstavlja Hrvaško (Medžimurje). Občina pokriva največji del ca. 31 km Mure v Sloveniji. V tem delu se nadaljuje široko inundacijsko območje, ki je varovano z visoko vodnimi nasipi v skupni dolžini ca. 15,8 km. Fotografija 31: Mura pri Hotizi / 23.8.2005 Konica visoko vodnega vala je prispela na Hotizo okrog 12.00 ure (23. 8. 2005). Visoka voda je dosegla ca. HQ 20 – HQ 25. Najbolj ogrožena so bila območja Hotize, Kota, Gaberja, Petišovec in Benice. Zaradi zelo slabega stanja nasipov je prihajalo do precejanja in prelivanja vode. Poseben problem predstavlja nerešeno lastništvo (k.o. Hrvaška) nad nasipi pri Hotizi, ki ne omogočajo sanacije obstoječih nasipov. Ob pogledu na stanje poplavne varnosti na slovenski Muri se samo po sebi postavi vprašanje, ali ni ta lastniška nejasnost le izgovor. Fotografija 32: Mura na meji s Hrvaško / 23.8.2005 Aktiviran je bil Načrt zaščite in reševanja. Pri vseh aktivnostih je sodelovalo okrog 1.000 gasilcev in prostovoljcev, pomagat so prišli tudi iz madžarskega Lentija. Preprečili so porušitev nasipov in pogubne poplave. Ob utrjevanju nasipov je žal utonil domačin. Zaradi poplave je nastala škoda v višini ca. 63 mio. SIT. Ocenjena varnost v občini Lendava pred poplavami na Muri je med ca. HQ 10 in HQ 15. V Sloveniji je Mura v dvanajstih občinah zalila ca. 6.500 ha veliko površino (poplavne površine), sestavljeno večinoma iz murskega gozda. Te površine so omejene z visoko vodnimi nasipi skupne dolžine ca. 68,5 km, ki so tokrat komajda vzdržali poplavno vodo, čeprav je ta dosegla le ca. HQ 20. Maksimum visoko vodnega vala je potreboval ca. 40h (s povprečno hitrostjo 2,3 km/h), da je prepotoval slovensko ozemlje. Potovanje poplavnega vala čez Slovenijo je prikazano v prilogi 2. Delitev Mure po občinah je prikazana v tabeli 3. Tabela 3: Pregled dejanskega stanja poplavne ogroženosti ˝obmurskih občin˝. Iz tabele 3 je razvidno, da je Mura najmanj ogrožala mejni odsek z Avstrijo, kjer so bile le štiri kritične točke. Največ kritičnih točk je bilo na notranji Muri (29), kjer je bilo tudi največ ogroženih vasi (23). Največ škode je Mura povzročila v občini Lendava 63 mio. SIT.Pri obrambi pred poplavo je v Pomurju sodelovalo 5.300 ljudi, porabljenih je bilo ca. 60.000 vreč in 1.935 m3 peska.Visoko vodni val avgusta 2005 je eden izmed najvišjih zabeleženih v slovenskem toku Mure.