Mura in prihodnost
V obdobju 1999-2001 je bila izdelana »Načelna vodnogospodarska zasnova za mejno Muro« , katero so izdelali strokovnjaki in institucije iz vodnogospodarskega ter ekološkega področja iz obeh držav in pri kateri zasnovi sta sodelovali tudi univerzi ...
Mura - danes in jutri
Mura danes in jutri

Sobota, 27. Oktober 2018 ob 00:34

Odpri galerijo

vir slike: wikipedia

V obdobju 1999-2001 je bila izdelana »Načelna vodnogospodarska zasnova za mejno Muro«, katero so izdelali strokovnjaki in institucije iz vodno  - gospodarskega ter ekološkega področja iz obeh držav in pri kateri zasnovi sta sodelovali tudi univerzi iz Ljubljane in Dunaja.

				Slika 10: Projektno območje - HQ 100 poplavne površine (stanje 1982)			Slika 10: Projektno območje - HQ 100 poplavne površine (stanje 1982)

Težišče dela študije je bilo:
⇒ ugotoviti vzroke in podati rešitve za preprečitev nadaljnjega poglabljanja dna Mure in s tem posledično zniževanja podtalnice ob Muri in zaledju,
⇒ zagotoviti visokovodno zaščito urbanih območij in infrastrukturnih objektov z nastopom Q 100 letne vode in izgradnjo nasipov oz. zidov,
⇒ z inicialnimi projekti pospešiti dinamično-naravni razvoj vodnega sistema v smislu pestre rečne morfologije, omogočiti vzdolžni še daljši kontinuum (danes ni prekinjen na dolžini cca 1000 km) in omogočiti še večjo biodiverziteto.

V študiji so bile obravnavane naslednje tematska področja
⇒ označitev pretoka do polne struge in območij pretoka Q 100 in Q30, naknadno pa še za Q 200 in Q500 letno vodo (poplavna področja izven korita),
⇒ spremembe dna korita Mure z geodetskimi posnetki in analizo od leta 1970 naprej (primerjava sedanje vodne površine s stanji pred regulacijo),
⇒ osnove transporta proda z odvzemom in analizo vzorcev proda v inundaciji Mure do zrnavosti do 150mm,
⇒ rečna morfologija z zgodovinsko analizo poteka struge od 14. stol. naprej. Ugotovljeno je bilo, da je celoten rečni sistem s stranskimi rokavi in otoki, bil nekoč širok do 1,2 km in da je po osnovnem koritu teklo samo 40% celotnega pretoka. Danes znaša širina korita samo cca 90 m. Na prelomu 19.stoletja je bila Mura še v dinamičnem ravnovesju,
⇒ izvedene vodne gradnje (nasipi, hidrocentrale) so spremenile tedanji naravni tok (povečanje padca in vlečne sile) in delno zaščitila urbana naselja pred poplavami. Vendar pa so spremenile širino korita, možnost naravne dotacije (avstrijske hidrocentrale brez prodnih izpustov) in premeščanja proda v vzdolžni in prečni smeri, in že takrat je prišlo do začetkov poglabljanja korita, vendar pa tega nihče ni kontroliral ter na daljšem odseku geodetsko izmeril. Na osnovi analiz študije je bilo ugotovljeno, da bi za upočasnitev toka in dviga nivelete-dna Mure bil najprimernejši ukrep bočna erozija in vključitev nekdanjih starih rokavov v sistem odvodnje. V študiji so bila podana območja primerna za tovrstne iniciaine ukrepe. Ugotovljeno je bilo, da bi bilo smiselno osnovno korito Mure razširiti do 200m, kar je znotraj inundacije možno ob predpostavki,
da se izvedejo in sanirajo obstoječi visokovodni nasipi.
⇒ za analizo pretokov nizke vode, ki nastopi v zimskih in poletnih mesecih, je bilo ugotovljeno, da so minimalni pretoki verjetno višji, kot pa je bilo do danes upoštevano.

Poleg tako imenovanih tehničnih vsebin študije, so bile narejene še ekološke vsebine, ki so se pa skoncentrirale na naslednje teme:
⇒ analiza ribjega staleža nekoč in danes je pokazala, da je od nekdaj prisotnih 52 vrst še zmeraj prisotnih 49 ribjih vrst, kar kaže na zelo dobro migracijo rib in na izboljšanje kvalitete vode v zadnjih letih. Stanje bi pa bilo še dosti boljše če bi bilo možno odpreti čim več stranskih rokavov, kar je zelo pomembno v fazi drstitve,
⇒ ugotavljanje in kartiranje struktur je bilo narejeno v stanju nizke vode na treh reprezentativnih odsekih v Ceršaku , Tratah in Meleh,
⇒ analiza makrozoobentos-a je pokazala, da lahko Muro uvrstimo v prehodno med hiporitralno in epipotamalno cono (regija lipana in mrene). Na podlagi kvalitativnega vzorčenja z primerljivimi rekami je bila ugotovljeno, da na Muri obstaja velika raznolikost vrst, s skupno 109 vrstami, predvsem prevladujejo vrste in osebki enodnevnic in vrbnic iz neokrnjenih in sonaravnih abiotičnih pogojih z dna Mure.

				Slika 11 : Ribja favna mejne Mure			Slika 11 : Ribja favna mejne Mure

Na osnovi zaključkov iz zgoraj navedene študije je bilo ugotovljeno, da je v pogledu upravljanja s povodjem potrebno določiti prioritete, ki bodo točno definirale cilje, ki jih je smiselno pri realizaciji študije zasledovati (zadrževanje in bogatenje podtalnice, preprečitev poglabljanja, ekologija, rečna morfologija, ali eventualno tudi energetska izra ba potenciala Mure). 

V tem kontekstu je možno zagotoviti stabilnost nivelete Mure in dviga talne vode tudi z eventualno energetsko izrabo, vendar je pri tej varianti vprašljiva »ekološka« komponenta samega posega. glede na dejstvo, da v tem trenutku niso znani realn i načrti , ki bi težili tudi k energetski izrabi, ta varianta v sami študiji ni bila obdelana.

ZAKLJUČEK
Strateško bi bilo smiselno, da se pri upravljanju ( načrtovanju ) oz. posegih na Muri stremi za:
⇒ čim večjo vodno površino in s tem dinamiko rečnega pretoka v vzdolžni in prečni smeri,
⇒ zagotovitev ravnovesja proda v koritu z bočno erozijo in vnosom z gorvodne strani,
⇒ zagotovitev lateralnega prepletanja osnovnega in stranskih rokavov in čim večje poplavne površine znotraj inundacije med nasipi,
⇒ ponovno reaktiviranje poteka nekdanjih mlinščic izven inundacije Mure v funkciji dotacije in bogatenja talne vode (npr. 11-Mlinski kanal) za vodooskrbo,
⇒ izgradnjo čistilnih naprav na vseh iztokih kanalizacij , ki odvajajo vodo v Muro.

				Slika 12: ILUZIJA ALI RESNiČNOST?			Slika 12: ILUZIJA ALI RESNiČNOST?

Viri:
1. NAČELNA VODNOGOSPODARSKA ZASNOVA ZA MEJNO MURO, 1. faza, 1998 2000, Stalna slovensko-avstrijska komisija za MurolWASSERWIRTSCHAFTLlCHES GRUNDSATZKONZEPT FOR DIE GRENZMUR, Phase 1, 1998-2000, Standige osterreichischslowenische Kommission fUr die Mur,
2. Fotoarhiv.

---

UREJENOST IN VZDRŽEVANOST VODNEGA REŽiMA POGOJ ZA VARNOST NARAVNEGA IN BIVALNEGA OKOLJA

Jožef NOVAK univ.dipLinž.gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana

Vladimir VRATARIČ inž. gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1 b, Ljubljana

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 27. Oct 2018 at 00:34

4402 ogledov

Mura in prihodnost
V obdobju 1999-2001 je bila izdelana »Načelna vodnogospodarska zasnova za mejno Muro«, katero so izdelali strokovnjaki in institucije iz vodno  - gospodarskega ter ekološkega področja iz obeh držav in pri kateri zasnovi sta sodelovali tudi univerzi iz Ljubljane in Dunaja. Slika 10: Projektno območje - HQ 100 poplavne površine (stanje 1982) Težišče dela študije je bilo:⇒ ugotoviti vzroke in podati rešitve za preprečitev nadaljnjega poglabljanja dna Mure in s tem posledično zniževanja podtalnice ob Muri in zaledju,⇒ zagotoviti visokovodno zaščito urbanih območij in infrastrukturnih objektov z nastopom Q 100 letne vode in izgradnjo nasipov oz. zidov,⇒ z inicialnimi projekti pospešiti dinamično-naravni razvoj vodnega sistema v smislu pestre rečne morfologije, omogočiti vzdolžni še daljši kontinuum (danes ni prekinjen na dolžini cca 1000 km) in omogočiti še večjo biodiverziteto. V študiji so bile obravnavane naslednje tematska področja⇒ označitev pretoka do polne struge in območij pretoka Q 100 in Q30, naknadno pa še za Q 200 in Q500 letno vodo (poplavna področja izven korita),⇒ spremembe dna korita Mure z geodetskimi posnetki in analizo od leta 1970 naprej (primerjava sedanje vodne površine s stanji pred regulacijo),⇒ osnove transporta proda z odvzemom in analizo vzorcev proda v inundaciji Mure do zrnavosti do 150mm,⇒ rečna morfologija z zgodovinsko analizo poteka struge od 14. stol. naprej. Ugotovljeno je bilo, da je celoten rečni sistem s stranskimi rokavi in otoki, bil nekoč širok do 1,2 km in da je po osnovnem koritu teklo samo 40% celotnega pretoka. Danes znaša širina korita samo cca 90 m. Na prelomu 19.stoletja je bila Mura še v dinamičnem ravnovesju,⇒ izvedene vodne gradnje (nasipi, hidrocentrale) so spremenile tedanji naravni tok (povečanje padca in vlečne sile) in delno zaščitila urbana naselja pred poplavami. Vendar pa so spremenile širino korita, možnost naravne dotacije (avstrijske hidrocentrale brez prodnih izpustov) in premeščanja proda v vzdolžni in prečni smeri, in že takrat je prišlo do začetkov poglabljanja korita, vendar pa tega nihče ni kontroliral ter na daljšem odseku geodetsko izmeril. Na osnovi analiz študije je bilo ugotovljeno, da bi za upočasnitev toka in dviga nivelete-dna Mure bil najprimernejši ukrep bočna erozija in vključitev nekdanjih starih rokavov v sistem odvodnje. V študiji so bila podana območja primerna za tovrstne iniciaine ukrepe. Ugotovljeno je bilo, da bi bilo smiselno osnovno korito Mure razširiti do 200m, kar je znotraj inundacije možno ob predpostavki,da se izvedejo in sanirajo obstoječi visokovodni nasipi.⇒ za analizo pretokov nizke vode, ki nastopi v zimskih in poletnih mesecih, je bilo ugotovljeno, da so minimalni pretoki verjetno višji, kot pa je bilo do danes upoštevano. Poleg tako imenovanih tehničnih vsebin študije, so bile narejene še ekološke vsebine, ki so se pa skoncentrirale na naslednje teme:⇒ analiza ribjega staleža nekoč in danes je pokazala, da je od nekdaj prisotnih 52 vrst še zmeraj prisotnih 49 ribjih vrst, kar kaže na zelo dobro migracijo rib in na izboljšanje kvalitete vode v zadnjih letih. Stanje bi pa bilo še dosti boljše če bi bilo možno odpreti čim več stranskih rokavov, kar je zelo pomembno v fazi drstitve,⇒ ugotavljanje in kartiranje struktur je bilo narejeno v stanju nizke vode na treh reprezentativnih odsekih v Ceršaku , Tratah in Meleh,⇒ analiza makrozoobentos-a je pokazala, da lahko Muro uvrstimo v prehodno med hiporitralno in epipotamalno cono (regija lipana in mrene). Na podlagi kvalitativnega vzorčenja z primerljivimi rekami je bila ugotovljeno, da na Muri obstaja velika raznolikost vrst, s skupno 109 vrstami, predvsem prevladujejo vrste in osebki enodnevnic in vrbnic iz neokrnjenih in sonaravnih abiotičnih pogojih z dna Mure. Slika 11 : Ribja favna mejne Mure Na osnovi zaključkov iz zgoraj navedene študije je bilo ugotovljeno, da je v pogledu upravljanja s povodjem potrebno določiti prioritete, ki bodo točno definirale cilje, ki jih je smiselno pri realizaciji študije zasledovati (zadrževanje in bogatenje podtalnice, preprečitev poglabljanja, ekologija, rečna morfologija, ali eventualno tudi energetska izra ba potenciala Mure).  V tem kontekstu je možno zagotoviti stabilnost nivelete Mure in dviga talne vode tudi z eventualno energetsko izrabo, vendar je pri tej varianti vprašljiva »ekološka« komponenta samega posega. glede na dejstvo, da v tem trenutku niso znani realn i načrti , ki bi težili tudi k energetski izrabi, ta varianta v sami študiji ni bila obdelana. ZAKLJUČEKStrateško bi bilo smiselno, da se pri upravljanju ( načrtovanju ) oz. posegih na Muri stremi za:⇒ čim večjo vodno površino in s tem dinamiko rečnega pretoka v vzdolžni in prečni smeri,⇒ zagotovitev ravnovesja proda v koritu z bočno erozijo in vnosom z gorvodne strani,⇒ zagotovitev lateralnega prepletanja osnovnega in stranskih rokavov in čim večje poplavne površine znotraj inundacije med nasipi,⇒ ponovno reaktiviranje poteka nekdanjih mlinščic izven inundacije Mure v funkciji dotacije in bogatenja talne vode (npr. 11-Mlinski kanal) za vodooskrbo,⇒ izgradnjo čistilnih naprav na vseh iztokih kanalizacij , ki odvajajo vodo v Muro. Slika 12: ILUZIJA ALI RESNiČNOST? Viri:1. NAČELNA VODNOGOSPODARSKA ZASNOVA ZA MEJNO MURO, 1. faza, 1998 2000, Stalna slovensko-avstrijska komisija za MurolWASSERWIRTSCHAFTLlCHES GRUNDSATZKONZEPT FOR DIE GRENZMUR, Phase 1, 1998-2000, Standige osterreichischslowenische Kommission fUr die Mur,2. Fotoarhiv. --- UREJENOST IN VZDRŽEVANOST VODNEGA REŽiMA POGOJ ZA VARNOST NARAVNEGA IN BIVALNEGA OKOLJA Jožef NOVAK univ.dipLinž.gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana Vladimir VRATARIČ inž. gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1 b, Ljubljana

Sat, 27. Oct 2018 at 00:31

3231 ogledov

Svet ob Muri po II. svetovni vojni do danes
Po drugi svetovni vojni je nova oblast s spremembo družbenega sistema nacionalizirala večino veleposestniške obdelovalne zemlje in gozdov, kakor tudi industrijske objekte.Vodno gospodarstvo je bilo plansko organizirano in v skladu z državnimi planskimi gospodarskimi prioritetami ter povezavi s kmetijstvom, je imelo svoje investicijske cikluse predvsem v fazi pridobivanja in urejevanja kmetijskih zemljišč , osnovne odvodnje in visokovodni zaščiti naselij ob reki Muri.To obdobje je prineslo tudi največja finančna vlaganja v vodno infrastrukturo in s tem je dobilo posledično vodno gospodarstvo v družbi zelo pomemben status, tako je znašal delež sredstev za vzdrževanje in urejanje vodnega režima v letih 1986-1990 0,4 % bruto družbenega produkta, v predhodnih letih pa je bil še višji.V prvih povojnih letih so se gradili nasipi na obeh straneh Mure, predvsem na »notranji Muri« in sicer na izkustvenih osnovah, saj nekih detajlnih študij (hidroloških, hidravličnih, geomehanskih) oz projektov ni bilo.Za operativno delo so bile ustanovljene vodne skupnosti (za melioracije Ščavniške , Apaške doline, itd), katere so operativno vodile postopke in samo izvedbo melioracij ter komasacij kmetijskih zemljišč. V letu 1948 se je pričelo z gradnjo suhega razbremenilnega kanala Ledava-Mura, kateri je služil za preprečitev poplav M.Sobote. Razbremenilnik, dolg 7,5 km in pretočne sposobnosti Q=108 m3/s je bil predan svojemu namenu dne 14.10.1958.V letih od 1945-1965 so bili regulirani: Kobiljski potok od meje z R. Madžarsko pa do izliva v Ledavo, Ščavnica okrog Ljutomera, Plitvica ter v naslednjih letih Lipnica, Boračevski potok in še mnogi drugi manjši potoki, v skupni dolžini cca 175 km.Leta 1966 se je začelo z regulacijo Kučnice (skupno povodje z R. Avstrijo znaša 43,2 km2, od tega v R. Sloveniji 13,5 km2) na meji z R. Avstrijo in izvedbo ekspropriacije ter zamenjavo zemljišč ter z novo določitvijo mejne črte. Slika 7: Sprememba dna v rečnem profilu P08 (km 101,475) Od leta 1965 se je, glede na poplave urbanih naselij v letih 1962-1965, pristopilo tudi k sistematični regulaciji Ledave in Kobiijskega potoka (povodje površine 691 km2).Z deli na Ledavi na zgornjem odseku se je zakljUčilo leta 1985 z regulacijo med Renkovci in Rakičanom, dočim je ureditev korita na mejnem odseku z Madžarsko bila zaključena v sredini 1997 leta. Danes je Ledava regulirana in omogoča minimalno prevodnost Q20 ali več letno vodo. izgrajeno je bilo korito trapezne oblike v nasipu dolžine 68 km.V vseh teh letih po II. svetovni vojni, pa so se izvajala vzdrževalna gradbena dela na koritu reke Mure na mejnem odseku z R. Avstrijo (dolžina odseka 33,4 km), vendar se ta niso izvajala s takšno intenziteto na »notranji Muri« (30,20 km), ki se v celoti nahaja na slovenskem ozemlju oz. na odseku (dolžina 31 km) z R. Hrvaško. Skupna dolžina korita Mure znaša na slovenskem ozemlju znaša cca 95 km.Od 12-19.07.1972 je Mura poplavila dele G. Radgone (višina gladine h=480cm), ter pritoki Ščavnice Ljutomer, Kučnica Petanjce, Ledava Skakovce. Nasipi ob Muri so zaradi kratkotrajnega omočenja kljubovali vodni ujmi.Vsa vodnogospodarska dela, ki so se izvajala dotedaj, so ob nastopu poplav pokazala, da je potrebno poleg regulacij izgraditi tudi akumulacije (AK) in suhe zadrževalnike na levem in desnem bregu Mure. Na levem bregu so tako izgrajeni:⇒ AK Ledavsko jezero (pričetek gradnje 1974 in zaključek 1979), ki se razprostira na površini 146 ha in z zmožnostjo zadrževanja 5,6 milijona m3 vode, zadržuje vodo na goričkem. Funkcija akumulacije je sploščitev in zadrževanje vodnega vala in naknadna počasna evakuacija meteorne vode po Ledavi,⇒ AK Hodoš na Dolenjskem potoku na Goričkem s površino 21 ha in zadrževanjem 0,43 milijona m3⇒ AK Bukovnica na potoku Bukovnici s površino 11 ha in zadrževanjem 0,152 milijona m3⇒ suhi zadrževalnik Radmožanci, (pričetek gradnje 1980 in zaključek 1983), ki zadržuje vodo Ledave pred mestom Lendava s površino 580 ha in zadrževanjem 6,3 milijona m3 Na desnem bregu pa: ⇒ AK blaguš na Blaguškem potoku s površino 14 ha in zadrževanjem 0,390 milijona m3⇒ AK Negova na Kunovskem potoku s površino 7,2 ha in zadrževanjem 0,24 milijona m3⇒ AK Gajševci na Ščavnici, zgrajenim leta 1975 s površino 73 ha in zadrževanjem 2,6 milijona m3⇒ suhi zadrževalnik Bolehnečici (pričetek ~radnje 1982 in zaključek 1985) na Sčavnici s površino 160 ha in zadrževanjem 4,03 milijona m. Skupna površina vseh akumulacij in suhih zadrževalnikov na slovenskem delu povodja Mure znaša 1.012,20 ha in s sposobnostjo zadrževanja (akumuliranja) 19,742 milijona m3 meteorne vode.Za dosego dobrega stanja voda, pa je potrebno poleg kvantitete zagotoviti tudi kvalitetne spremembe pri urejevanju voda. V letih 1970-1990 je bila Mura znana kot ena od najbolj onesnaženih rek v Evropi. Vzrok je bila predvsem industrija v Avstriji s svojimi odplakami, ki so neočiščene odtekale v Muro.Stanje kvalitete vode Mure se je drastično izboljšalo po izgradnji čistilnih naprav v R. Avstriji, ta proces pa je v Sloveniji šele v začetni fazi. Glede na obdobje okrog 70. let, ko je spadala Mura v 4 kakovostni razred, se ta nahaja že nekaj zadnjih let ob vstopu v R. Slovenijo v 2 kvalitetnem razredu in se zaradi izpusta še nezadostno očiščenih odplak na mejnem odseku poslabša v 2-3 kvalitetni razred.Kljub temu so se pokazali v zadnjem obdobju bistveni kvalitetni premiki v smislu zmanjšanja onesnaženja, saj se je posodobil tehnološki proces predvsem v papirni industriji, določeni industrijski prehrambeni obrati so pa izgradili svoje lastne čistilne naprave.Prav tako se kažejo bistveni premiki v smislu čiščenja odplak tudi na »notranji« in mejni Muri s Hrvaško. Z izgradnjo čistilne naprave farme Nemščak in izdelavo projektov za čiščenje odplak v Občini Beltinci, se bo stanje vode v Muri zelo izboljšalo, kljub temu, da je pritok Mure, potok Ščavnica, še vedno v 4 kvalitetnem razredu.Skoraj vsi evidentirani onesnaževalci, katerih odplake direktno ali posredno odtekajo v Muro, so v zvezi s »progresivno taksacijo«, izdelali sanacijske programe in projekte ter pristopili oz. že izgradili čistilne naprave (farma Podgrad, Sladki vrh, Šentilj, Radenci, Murska Sobota, Lendava).Povodje Mure pa bo v prihodnosti še posebej zaznamovala izgradnja avtocestnega križa proti R. Madžarski. Pri načrtovanju AC programa so bili ugotovljeni zemeljski viški nekvalitetnega in za cestno gradnjo neprimernega koherentnega zemeljskega materiala. V dogovoru z ministrstvom za promet, jebila izdelana projektna dokumentacija, ki obravnava izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri (v prvi fazi) na dveh odsekih skupne dolžine 28 km. Projektirani visokovodni nasipi bi bili bolj naravne oblike (ne več trapez) in vizualno, ter ekološko veliko bolj sprejemljivi, ker bi bili pogozdeni in jih več ne bi bilo potrebno vzdrževati na klasičen način. S tako izvedenimi visokovodnimi nasipi širine cca 25-30m, pa bi končno lahko pristopili k dejanski razglasitvi Regijskega parka Mura, kateri bi lahko povezoval območje avstrijske Štajerske (Natura 2000) preko slovenskega dela območja Mure na hrvaškem, vse do Drave in posredno tudi Donave.Na vodnem območju Mure se v zadnjem obdobju izvajajo vzdrževalna dela, pri katerih pride do izboljšanja ekološke zmogljivosti in sicer na tistih vodotokih (zg. tok Ledave na Goričkem, Lipnica, Puconski potok, Kučnica), kjer obstaja ta možnost, npr večje korito, tako, da je možno ob koritu zasaditi drevje. S takšno obliko formiranja korita bi bilo možno s časom opustiti vsakoletne košnje trave.Z razpadom SFR Jugoslavije in nastankom R. Slovenije ter spremembo političnega sistema, je postavila država nove prioritete. Te so šle predvsem v prestrukturiranje in začetek privatizacije industrije oz celotnega družbenega (državnega) sektorja, iskanja novih izvoznih trgov za industrijo, kar je življenjskega pomena za eksistenco nove države ter reševanja socialnih razmer prebivalstva. Nastale gospodarske razmere niso obšle tudi vodnega gospodarstva in same organiziranosti te dejavnosti.Z osamosvojitvijo je Slovenija je prevzela oz. ratificirala (6 .03.1993) tudi stari sporazum med SFRJ in R. Avstrijo o reševanju vodnogospodarskih vprašanjih na reki Muri iz leta 1956, na osnovi katerega poteka sedanje planiranje oz. vzdrževanje vodnega režima na reki Muri.Življenje ob rekah in spremembe, ki nastanejo v povodju, je možno registrirati v desetletjih oz. so opazne v daljšem časovnem obdobju, razen če ne pride do nekih havarij, ki trenutno spremenijo kvaliteto in kvantiteto življenjskih pogojev v povodju.V zadnjih cca 15-20 letih so na samem koritu Mure ugotovljene spremembe, ki se kažejo v poglabljanju nivelete korita in s tem posledično rušenju obrežnih zavarovanj, zniževanju podtalnice v pasu ob in v celotnem povodju Mure. rezultat upadanja nivoja talne vode so spremembe na vegetaciji (sušenje obmurskih logov) ter zmanjšanje zalog pitne vode. Slika 8: Območja posameznih poglobitev nivelete korita. Slika 9: Vzroki poglabljanja dna V skladu z zgoraj ugotovljenimi dejstvi, je v delovnem krogu meddržavne »Murske komisije« prišlo do dogovora, da je potrebno z Muro nekaj narediti.Glede na ugotovljeno stanje, je v zadnjem desetletju bilo podanih več tehničnih rešitev za sanacijo takšnega stanja. ena od možnih variant je predstavljala izvedbo prečnih kamnitih pregrad (na cca 1-1 ,5 km) in stabilizacijo nivelete korita, kar bi predhodno pomenilo modeino preiskavo in kasnejšo preverboizvedbe v naravi v modelu 1: 1.Po celoviti finančno tehnični analizi potrebnih ukrepov na koritu reke Mure, katerih učinek bi pa bil opazen tudi v zaledju, pa je prevladalo mnenje, da je v smislu izboljšanja stanja ekološke zmogljivosti ob reki pristopiti k rešitvam, ki bodo poleg vodnogospodarskih aspektov dale odgovor tudi na dobro ekološko stanje voda.Glede na evropske smernice in direktive so strokovnjaki v okviru »Murske komisije« pripravili projektno nalogo za izdelavo študije, idejnega načrta oz. »načrta upravljanja povodja« za mejni odsek Mure v dolžini cca 34,5 km od Šentilja pa do Petanjcev. UREJENOST IN VZDRŽEVANOST VODNEGA REŽiMA POGOJ ZA VARNOST NARAVNEGA IN BIVALNEGA OKOLJA Jožef NOVAK univ.dipLinž.gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana Vladimir VRATARIČ inž. gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1 b, Ljubljana

Fri, 26. Oct 2018 at 22:09

2351 ogledov

Mura in življenje ob njej med svetovnima vojnama
Z razpadom Avstro-Ogrske monarhije in nastankom nove države kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so vsa dela na Muri zamrla in Mura oz. njena os je postala nova državna meja med R. Avstrijo in novo nastalo državo. Reka Mura je zaradi opustitve vzdrževalnih del na odseku od Špilja/Spielfeld pa do G.Radgone/Bad Radkersburga v samo v cca 20 letih mestoma spet postala široka do 200m.V letih 1918-1926 je zaradi slabega vzdrževanja že izgrajenih objektov, prihajalo do poplav naselij, npr. Bunčan , Veržeja, Dokležovja, Melinec in Bistric.Zaradi slabega stanja korita Mure na novem mejnem območju , je bila v juliju leta 1926 (Maribor) ustanovljena meddržavna komisija za regulacijo Mure, katera je urejevala za izvajanje del potrebne aktivnosti, od dogovarjanja o potrebnih sanacijskih ukrepih v desetletnem ciklusu, podeljevanju dovolilnic delavcem za delo na obeh bregovih, možnosti dovoza materiala in strojev preko meje itd. Sklenjen je bil dogovor, da se obe državi obvežeta, da vsaka na svoji strani financira in sanira obrežna zavarovanja, potrebna dela v koritu Mure pa si finančno delita. Dela so bila zaključena v letih 1937/1938 in takrat je korito Mure lahko prevajalo pretoke med 600-915 m3/s. Slika 5: Poplavne površine Mure v območju G.Radgone/Bad Radkesburga. Poleg Mure so pa poplavljali naselja tudi njeni pritoki. Tako je Ledava s Kučnico 12.11 .1925 poplavila celo Mursko Soboto z vodo, ki je bila nad terenom 1,20m, kar je razvidno iz table z vrisano gladino poplavne vode, ki je nameščena na stavbi fasade Pomurske banke v središču mesta ter naslednje slike. Poplavljena M.Sobota 12.11 .1925 Sistematičnega pristopa k reševanju poplavne varnosti urbanih naselij ob Muri in njenih pritokih ni bilo, kljub temu, da so v letih 1928 izvedli določena dela na Muri pri vaseh Dokležovje, Ižakovci, Melinci, Bakovci, Petanjci, Cven in Mota. v letih 1936-1938 so bila izvedena določena regulacijska dela na Muri na odseku od Sladkega vrha pa do Apač . Kljub vsem ukrepom pa je spet prišlo do velikih poplav v letu 1935 pri Dolnji Bistrici in Hotizi, ko je Mura spet spremenila svoj tok in se usmerila proti vasem.Najbolj katastrofalne poplave pa so prizadejale večino vasi na levem in desnem bregu Mure v letu 1938, ko je Mura poleg že tradicionalno ogroženih vasi na levem bregu (od Petanjcev do Bistric), poplavila tudi vasi na dosti višje ležečem terenu na desnem bregu in sicer Borece, Grlavo in celotno območje do Cvena. Takrat je bilo poplavljenih preko 40 vasi, skoraj celotno Mursko polje.Po teh katastrofalnih poplavah je bilo ugotovljeno, da je edino s celovito zaščito območja , z nasipi na daljšem odseku, te vasi možno zaščititi. V ta namen je bil ustanovljen akcijski odbor, v katerem so bili vsi trije področni načelniki, poslanci, člani kmetijskih odborov in župani. Vendar zaradi finančnih težav do nekih gradbenih posegov na vodotokih vse do konca IL svetovne vojne ni prišlo. UREJENOST IN VZDRŽEVANOST VODNEGA REŽiMA POGOJ ZA VARNOST NARAVNEGA IN BIVALNEGA OKOLJA Jožef NOVAK univ.dipLinž.gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana Vladimir VRATARIČ inž. gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1 b, Ljubljana

Fri, 26. Oct 2018 at 21:20

3904 ogledov

Mura in njeno povodje do I. svetovne vojne
Današnje vodno območje reke Mure v RS, se razprostira na površini 1.333 km2 in je bilo v zgodovini juridično in upravno razdeljeno na ogrski in avstrijski del in to vse od 14. stoletja naprej pa do razpada Avstro-ogrske monarhije. Meja med avstrijskim (štajerskim) območjem je potekala po Muri in je pri Cvenu prešla na ogrski del.Ko govorimo o pokrajini ob Muri oz. njenem vodnem območju , kateremu pripada nižinsko Mursko polje in gričevnato Goričko , govorimo o specifičnem območju , kjer se stikajo kulture in narodi, ki so stoletja živeli na tem obmOČju in to Germani, Slovani in Madžari.Skupno vsem tem je bila neka srednjeevropska identiteta in kultura, kjer je vsak od drugega nekaj sprejemal in dodal drugemu nekaj svojega in to stoletja. Navedeno se kaže v jeziku in narečjih , narodnih običajih, hrani, imenih krajev, prav tako pa v načinu razmišljanja ljudi, ki je odprto, kot je tudiodprta Panonska ravnina.Še bi lahko naštevali, kaj je bilo in je tisto, kar ljudi na tem območju enači kot npr. razdrobljena zemljiška posest, migracije in izseljevanje zaradi ekonomskih razmer itd. Za vse pa velja, velika navezanost na domači kraj. Slika 1: Mura nekoč in danes Za celoviti pregled današnjega stanja na povodju Mure je nujno, da se najprej analizira predhodne zgodovinske okoliščine in posege človeka v reko, saj šele na osnovi teh posegov lahko sklepamo, zakaj so bili določeni ukrepi v določenem zgodovinskem obdobju izvedeni in kaj so ti ukrepi povzročili v prostoru.Takšna analiza je sled kratkotrajnosti človeškega spomina nujno potrebna. Rezultati človekovih posegov v reko in obvodni svet so namreč razvidni šele po več desetletjih in v kolikor ne poznamo vzročnih povezav med njimi (vzrok - posledica) je tudi sanacija stanja praktično nemogoča.Ko govorimo o svetu ob Muri oz. o prvih omembe vrednih ukrepih za urejevanje vodnega režima na reki, se moramo zavedati, da so se ti izvajali v fevdalizmu in da jih je na avstrijski strani vodila in v veliki meri financirala državna oblast iz vodnega fonda, dočim je na ogrski strani potrebna dela financiral zainteresirani veleposestnik. Slika 2: »Iskanje življenjskega prostora« Mure med leti 1400 in 2000 Za vse te prve ukrepe, kateri so se izvajali že v 16. stoletju je značilno, da niso bili sistematski in so se nanašali le na krajši odsek struge s ciljem, zavarovati določena naselja pred poplavami in omogočiti plovbo po Muri.Ti ukrepi niso bili efektivni, ker so reševali probleme ureditve struge le na krajših odsekih in jih je že naslednja visoka voda spet porušila ali zaobšla. Tako se je dogajalo, da je Mura venomer spreminjala strugo ob visoki vodi proti severu in celo porušila več vasi na Apaškem polju, znano pa je tudi, da je G.Radgona /Bad Radkersburg (trg) bila nekaj časa celo na otoku.Že v 17.stol je na Ogrskem veljal zakonik, ki je predpisoval izgradnjo pregrad oz. obrežnih zavarovanj na reki Muri, s katerim so že takrat urejevali rečni režim v smislu zavarovanja naselij pred visoko vodo. Določene gradbene ukrepe za zagotovitev rečne plovbe in zavarovanje naselij pred visoko vodo je predpisovala tudi Marija Terezija in tako so že v letu 1753 izdelali posnetek struge reke Mure, na osnovi katerega so potem izvedli nekaj presekov meandrov in zavarovali brežine.V letu 1810 je županija Zala financirala izgradnjo preseka meandra na reki Muri in naselje Razkrižje obvarovala pred vsakoletnimi poplavami.V letu 1822 je ob visoki vodi Mura izkopala novo korito pri Murskem Središču , tako, da je bil most na suhem in so z regulacijskimi deli morali Muro zopet preusmeriti v obstoječe staro korito. Znane so zahteve za ureditev odvod nje potokov, ki tečejo po Murskem polju, oz. se izlivajo v Muro in katere so kmetje ter določeni zemljiški gospodje regulirali in na njih uredili mline, kot npr. na Ščavnici, Črncu, Ledavi itd.Okrog leta 1850 je bil izgrajen razbremeniini kanal Ledava-Krka in prestavljen izliv Ledave v Krko.Štajerska deželna vlada je 10. oktobra 1874 sprejela sklep o financiranju regulacije Mure v treh odsekih med Gradcem in Cvenom, ki jo danes poznamo po vodji regulacijskih del Franzu vitezu Von Hochenburgu. Slika 3: Regulacija Mure med Gradcem in Cvenom v letih 1874-1891 . V glavnem so se dela odvijala na odseku med Gradcem in Wildonom ter med Wildonom in G. Radgono/Bad Radkersburgom. Dela so obsegala predvsem utrditev brežine struge do višine srednje vode reke Mure. Kot izhodišče za kilometražo dolvodno je služil most Radetzky v Gradcu.V času regulacijskih del je prišlo med leti 1878 in 1879 do nekaj zelo visokih vod in posledično do zelo velikih škod na naseljih na odsekih, kateri še niso bili regulirani, oz. niso bili predvideni za regulacije. Regulacijska dela so intenzivirali na večih , tudi novih odsekih hkrati in dela po 17 letih , v juliju 1891 zaključili, kljub temu, da so bila dela na mejnem odseku z Ogrsko (med Radgono in Cvenom) izvedena zelo na redko. Slika 4: Vzdolžni profil Mure okrog leta 1874 Glede na to dejstvo, kakor tudi v kasnejŠih obdobjih na sorazmerno majhna vlaganja v regulacijska dela na slovenskem delu Mure se imamo zahvaliti, da je korito Mure v »notranji Muri« širše in strukturno dosti bolj razgibano, kot pa to velja za mejni odsek z R Avstrijo.Že 20 .06 .1901 je bila v Lendavi ustanovljena vodna zadruga, katera bi naj reševala vodnogospodarsko problematiko na površini cca 7.800,00 ha zalske županije, tako v smislu planiranja, izgradnje, kot samega vzdrževanja izgrajenih objektov. Pobudniki za ustanovitev zadruge so bili predvsem veleposestniki, kot npr. Pal Esterhazy in Agoston Zichy.Po izdelavi potrebnih projektov za izvedbo regulacij potokov in osuševanja površin, je bilo zadrugi končno 31 .10.1907 izdana koncesija. S tem aktom je podžupan županije Zala Csertan Karoly zadrugi določil obseg dela v smislu izvedbe razširitve korita Ledave in vsakoletnih vzdrževalnih del na potokih Ledava (od Ivanec dolvodno), Krka, Kobiljski potok, Bukovnica, Libenica, Črnec, Lipnica, Bogojinski potok in še nekaj manjŠih pritokov.Vodna zadruga, katere prvi predsednik je bil dr. Josip Haler je delovala po razpadu Avstro-Ogrske še vse do leta 1946. UREJENOST IN VZDRŽEVANOST VODNEGA REŽiMA POGOJ ZA VARNOST NARAVNEGA IN BIVALNEGA OKOLJA Jožef NOVAK univ.dipLinž.gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana Vladimir VRATARIČ inž. gradb, MOPE, Agencija RS za okolje, Vojkova 1 b, Ljubljana
Teme
Mura nekoč danes jutri Reka Mura Mura

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Mura in prihodnost