Prava sproščujoča terapija potrebuje pravo orodje in Kawasaki KX 250 F z letnico 2016, ki smo ga na kratko preizkusili na motokros stezi, je prava stvar.

Lani popolnoma prenovljen model so letos le malenkostno dodelali, veliko več novosti je bil deležen večji in močnejši brat, torej KX 450 F. A vendarle ne gre kar zamahniti z roko in se obrniti drugam. Kawasaki ima v motokrosu izjemno tradicijo, tako v Evropi kot v ZDA, kjer pravzaprav velja za velesilo. KX 250 F je čistokrvni dirkalnik, športni pripomoček. Zato boste na njem našli najboljše vzmetenje, ki odlično požira neravnine in pristanke na največjih skokih. Kawasaki je bil prvi, ki je uvedel ločeno delovanje levega in desnega kraka vilic. Ali po domače: da en krak skrbi za dušenje in drugi za blaženje. Nad vzmetenjem, ki ponuja izjemno širino možnosti nastavitve tako na prednjem kot zadnjem delu, nimamo pripomb, najbolj pa bo všeč vsem, ki imajo radi progresiven občutek in zanesljivost pri večjih hitrostih. S samo geometrijo, okvirjem in vzmetenjem so poskrbeli, da je zeleni dirkač tiste vrste motokros specialka, ki bo navduševala s stabilnostjo, pri tem pa žrtvuje bliskovitost v zaprtih ovinkih. Čuti se, da je narejen predvsem za steze v ZDA, kjer so hitrosti na motokros dirkališčih precej večje kot pri nas.

Motor kot dirkaški del paketa ne razočara. Je močan in opremljen z dobrim navorom. Najbolj učinkovit je v spodnjem in srednjem območju delovanja, morda pa bi si za popolno sliko želeli nekaj več sunka v najvišjem območju vrtljajev. Po drugi strani že sprememba nastavitev elektronike ali dirkalni izpuh lahko poskrbi tudi za to. Toda v serijski izvedbi prav zaradi tega deluje uporabniku prijazno in bo všeč tudi vsem, ki bi se z motokrosom šele začeli ukvarjati. Vsekakor takim toplo priporočamo 250-kubičnega Kawasakija, pa čeprav se zdi morda 450 še tako mamljiv.

Za mlade fante, ki prehajajo iz 125 kubičnih dvotaktnih motorjev na 259 kubične štiritaktne motorje je prestop velik. Jaka Završan, lanskoletni pokalni prvak v kategoriji do 125 kubičnih centimetrov in naš novi član testne ekipe je takole opisal ta prehod:

Najbolj očitna razlika je navor oziroma moč pri nizkih vrtljajih, kar se predvsem pozna v izstopu iz ovinka, pri 2-taktnem motorju moči pri nizkih vrtljajih skorajda ni in motor zelo dolgo potrebuje, da od trenutka ko dodaš  plin dejansko doseže željeno hitrost, medtem ko pri 4-taktnem motorju v trenutku ko dodaš plin, motor doseže željeno visoko hitrost. Druga očitna lastnost pa je hitrost motorja, 4-taktni, ne le da pospešuje hitreje, tudi končno hitrost doseže prej .

Razliko v hitrosti se najbolj opazil pri vožnji v klanec, s 4T motorjem sem se lahko vozil veliko hitreje kot z 2T motorjem. 125 2T motor je bolj vodljiv, lažje je zapeljati v ovinek, kar je gotovo povezano s težo motorja, kati 2T motorj je lažji.

Na začetku, pri vožnji 4T motorja, nisem preveč užival, saj mi ni bil dovolj vodljiv, pa tudi amortizerji se še niso vpeljali in naloge niso opravljali tako kot bi jo morali, ko pa sem se navadil na motor sem začel nenormalno uživati. Na koncu treninga sem začel nizati tudi zelo hitre kroge, hitrejše kot sem jih dosegal s 2T na isti progi 2 ali 3 tedne nazaj.

Beri dalje...

Vozili smo – Kawasaki KX 250 F 2016 - Moto Magazin

Adrenalin je lahko tudi razlog za pomirjanje, denimo kot sproščujoča protistresna terapija. Lahko pa je tudi sestavni del športa, kot je motokros.