Zadnje objave

Prerok je literarna mojstrovina avtorja Kahlila Gibrana. Slovenci smo prevod tega kultnega dela dobili leta 1978, katerega besedilo vabi k razmisleku o izjemno pomembnih vsebinah naših življenj. To je nagovorilo tudi režiserko Barbaro Pio Jenič, ki je Preroka postavila na oder.   Kahlil Gibran je večino življenja preživel v Ameriki, vendar ni nikoli pozabil svojih libanonskih korenin. Bil je pesnik, pisatelj, filozof in mistik, prav Prerok pa velja za vrhunec med njegovimi deli. V njem preigrava misli o življenju in smrti, o vsakdanjih in temeljnih vprašanjih, ki si jih zastavlja slehernik in nanje išče odgovore vse od rojstva do smrti. Obravnava najbolj vzvišene in hkrati najbolj vsakdanje stvari, ki so sestavni del vsakega življenja. V gledališki predstavi Preroka gre za spraševanje o smislu, človeku in svetu, dotika se gledalčevih občutkov, pomemben del uprizoritve je zvok, ki ga je režiserka oblikovala skupaj s soustvarjalci, ki izvajajo starosvetno slovansko glasbo ter glasbo različnih ljudstev sveta. Predstava je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj, Slovenskega mladinskega gledališča, Zavoda Senzorium in Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Miha Rodman, ki se je odlično znašel v naslovni vlogi, je dejal, da je Prerok zanj poezija, ki se dotika vseh področij našega življenja. Vsaka izrečena misel zareže globoko v resnico, zato ji moramo prisluhniti in se zamisliti nad svojimi življenji. Predstave bodo 20., 21. in 22. novembra, vsakokrat ob 20. uri, v Ljubljani na Novi pošti.

Rumene, modre in bele vrste sladkih lupin zaradi selekcijskega dela ne vsebujejo več grenčin in drugih zaviralnih snovi, zato jih lahko krmimo tudi termično neobdelane vsem kategorijam in živalskim vrstam. V zadnjih letih se sladka lupina pojavlja tudi za prehrano ljudi, ker je bogat vir beljakovin in ne vsebuje glutena. V živilski industriji se uporablja predvsem kot moka, možno jo je uporabiti kot sestavino za juhe, omake, namaze, solate, »burgerje« in razne vegetarijanske jedi. Za prehrano se najbolj pogosto uporabljajo bele in modre lupine.

Na Martinovo nedeljo - ne le iz mošta vino, tudi iz gozda jurčki!

V Goriških brdih je martinovanje pričela klet KZ Brda, kjer so se zbrali številni gostje iz vse Slovenije. Po pesmi Na svetu lepše rožce ni, kot je ta vinska trta, v izvedbi noneta Brda, so sode odprli zadružniki Uroš Marinič, Radoš Koncut, Matija Peršolja, Ervin Kocijančič, Goran Debenjak in Aljoša Peršolja. Več o veselem martinovanju v Kmečkem glasu (14. november 2018). 

Na kmetiji Lemež iz Zrkovcev pri Mariboru imajo že vrsto let urejen krmni obrok tako za krave molznice kakor tudi za plemenske telice. Kot so nam dejali, je zelo pomembno, da iz optimalno sestavljenega osnovnega krmnega obroka dosežejo kar se da visoko mlečnost. Krave so lisaste pasme, pri katerih z dodatnimi krmili ne pretiravajo, kar se jim zelo obrestuje. Na ta način so namreč zmanjšali delež izločenih krav na minimum, prav tako ima veterinar redko kakšno delo na njihovi kmetiji. Več v posebni prilogi Krmne mešanice, ki bo v Kmečkem glasu izšla 14. novembra 2018.

Harmonikar na Zabreški planini pod Stolom je vse leto nasmejan in tudi svoj meh ima vselej raztegnjen. Če ga mimoidoči ne slišijo, pa ga zagotovo vidijo, saj je visok krepko čez dva metra. Tako je planino lepo obiskati tudi v času, ko se tam ne pase več živina. Harmonikar vsakogar gostoljubno pričaka.