Zadnje objave

O odvzemu hranil s posameznimi poljščinami, pomenu apnenja tal, odlaganju hlevskega gnoja na kupe ter oskrbi in gnojenju travinja bomo pisali v posebni prilogi Gnojenje. V njej bo tudi primer dobre prakse gnojenja na poljedelsko-živinorejski kmetiji Klemenčič iz Nove vasi pri Ptuju, posebej zanimiv pa bo opis krožka, na katerem se pred začetkom sezone srečujejo kmetje ter si med seboj izmenjajo izkušnje o gnojenju. Tako je načrt za potreben nakup gnojil veliko lažje pripraviti. Več v prilogi Gnojenje (Kmečki glas, 20. februar 2019).

Toplo se je prismejalosonce čez goro, snežec solzo je potočilpa je vzel slovo. Teloh solzico popil jein se razcvetel, za spomin na beli snežecnosi cvetek bel. Neža Maurer

Namen povišanega odstrela je zaustaviti dosedanjo hitro rast številčnosti medvedov. Odstrel 175 medvedov, ki ga je za letošnjo sezono potrdila Vlada RS, poleg dodatnih predvidenih izgub (povoz, pogin) 25 medvedov ne bo ogrozil dolgoročnega obstoja medveda pri nas. Predlagana višina odstrela namreč sovpada z letnim prirastkom v populaciji. Za razliko od odstrela pa bo lahko imela prepoved tega, o čemer trenutno odloča Upravno sodišče RS, nepopravljive posledice. Nadaljnje povečevanje številčnosti populacije bo namreč povzročilo pogostejše zahajanje medvedov v bližino naselij in s tem postopno izgubo strahu pred človekom. Več o tej aktualni temi v Kmečkem glasu (13. februar 2019).

Kakovostno pridelana in pospravljena krma je ključnega pomena za pokrivanje beljakovinskih in energijskih potreb živali in osnova za kakovostno mleko in meso. V zadnjem času sušenje sena ponovno pridobiva na veljavi. Trenutno velika večina kmetij pripravlja seno na tleh, le slaba tretjina pa uporablja sušilne naprave. Ob skladiščenju mora krma vsebovati le med 15 in 20 % vlage, zato mnogi na območjih z zelo spremenljivimi vremenskimi razmerami že posegajo po kombiniranih tehnikah sušenja krme. Krmo dosušujejo v sušilnicah ter se na ta način izognejo izpostavljanju krme vremenskim neprilikam in prepogostemu obračanju. Žal pa te tehnike trenutno še niso stalna praksa slovenskih kmetij. Več v Kmečkem glasu (6. februar 2019).

Kmetija Pr’Krač je kulturni spomenik državnega pomena in žlahten primer ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Na več kot 300 let stari domačiji živi družina Čič, ki uspešno prepleta tradicionalno kmetijstvo s sodobno kulturo, umetnostjo ter izbrano arhitekturo in je zaradi svoje celostne podobe vključena tudi v evropski projekt hiše s tradicijo. Na pobudo dolgoletnega predsednika Turističnega društva Dolsko in gospodarja kmetije Pr’Krač Toneta Čiča so na domačiji uredili stalno razstavno umetniško galerijo (Galerija 19), ki je prostor za najrazličnejše razstave – slikarske, fotografske, čebelarske likovne, rezbarske in še bi lahko naštevali. V njej potekajo manjši koncerti, operni in klavirski večeri ter nastopi pevskih zborov ter pihalne godbe. Več v reportaži v Kmečkem glasu (6. 2. 2019).

Po razkritju raziskovalnega novinarja Patryka Szczepaniaka, da v poljski klavnici iz kraja Rosławowice brez uradnega nadzora koljejo zelo bolne živali, njihovo meso pa brez kakršnega koli pregleda prodajajo kot neoporečno, se je Poljska spet znašla v središču škandala z mesom. Szczepaniak je tri tedne snemal in dokumentiral sporno početje v klavnici. Ponoči so obnemoglo govedo, ki ni bilo sposobno več stati na svojih nogah, iz tovornjakov zvlekli v klavnico, ga zaklali brez prisotnosti veterinarja, meso pa očistili in označili, da je primerno za prehrano človeka.  Več o nadzoru in kakovosti uvoženega in doma prirejenega mesa pa v Kmečkem glasu (6. februar 2019).