Kobarid – moj rodni kraj

V tem prispevku vam ne bom predstavila Kobarida kot reklamo za iskanje turistov za polnjenje občinskega proračuna, pač pa kot okolje, ki sem ga poznala jaz v svojih skoraj 30 letih prebivanja tam.

Trinajst let je že, odkar sem odšla iz svojega domačega kraja – Kobarida, ki je name pustil kar precejšen vtis, njegovi prebivalci, še najbolj pa okolje in narava, kjer je nastanjen. Moja starša sta bila priseljenca, tako da smo pri domačinih v Kobaridu veljali za tujce in tega nam niso nikoli dovolili pozabiti. Kobarid leži v kotlini, obkroženi s hribovjem, kar zagotovo vpliva tudi na zaprtost in nezaupljivost njegovih prebivalcev. Veliko sem prepotovala v svojih rosnih letih, spoznala različne tipe ljudi na različnih koncih Slovenije in tudi Evrope, tako da danes lahko zagotovo rečem, da sta prav ta zaprtost in ksenofobija najznačilnejši lastnosti prebivalcev Kobarida.

Naravne lepote, zgodovinske poti, obeležja in muzeji, možnost aktivnega preživljanja prostega časa, planinarjenje, kolesarjenje, plavanje, kampiranje, rafting, padalstvo, ribolov itd. so razlog velikega razcveta turizma na celotnem kobariškem območju, zato je za zaprtost in ksenofobijo vedno manj prostora, saj je vedno več tamkajšnjih prebivalcev odvisnih prav od turistov.

Kobarid – zakoten kraj Slovenije

Kobarid je nekoč za mnoge ostale predele Slovenije veljal za enega od najbolj zakotnih krajev. Predvsem Ljubljančani so si jemali pravico, da so Kobarid in njegove prebivalce označili kot zakotne oz. zabačene. To se je odražalo v njihovem odnosu ob obisku tega kraja, nespoštovanju občanov, lastništva in celotnega okolja. Beri dalje ...