Šest mesecev je bilo potrebnih, da je gradbena ograja okoli Trga republike razkrila več kot milijon novih kock iz pohorskega tonalita, ki naj bi spominjale na raster nunskih vrtov, ki so nekoč stali na tem mestu. Kljub novemu tlaku in osvoboditvi prostora izpod terorja parkiranih avtomobilov so prva mnenja javnosti pretežno negativna. Največ pripomb se nanaša na monotono sivino, preveč ‘betonski’ izgled, asociacije na komunizem in pomanjkanje zelenja. Javnost si očitno namesto prostrane sive puščave želi prijeten, raznolik in prijazen prostor, kar glede na zgodovino, predvsem nedavno, sploh ni presenetljivo.


Iz urbanističnega vidika Trg republike sploh ni trg, temveč ploščad in kot taka predstavlja manifestacijo moči. Skozi zgodovino se element ploščadi pojavlja v dveh primerih: v prvem je simbol državne oz. vojaške moči, kjer potekajo razne proslave in druge državne prireditve, v drugem pa je simbol kapitala, ki se baha z do oblakov segajočimi stolpnicami, pred katerimi se raztezajo plaze. Slednje je značilno za Združene države Amerike, medtem ko so ploščadi, ki predstavljajo politično moč, bolj značilne za države s komunističnimi ali diktatorskimi ureditvami.

Stolpnici ob Trgu republike sta bili po načrtih arhitekta Edvarda Ravnikarja najprej mišljeni za vladno in gospodarsko predstavništvo in bi skupaj s parlamentom na drugem robu daljše stranice trga tvorili reprezentativno državno ploščad. Vendar je med gradnjo prišlo do komplikacij, ki so botrovale k znižanju stolpnic ter njuni prodaji podjetjema Iskra in Ljubljanska banka. Zaradi tega trg nikoli ni bil programsko enoten, dodatno zmedo pa je povzročilo vrinjeno parkirišče.

V zadnjih letih je bil trg bolj kot ne degradirano območje, kjer so se zadrževale obrobne skupine. Skejterji so se poganjali med stolpnicama, brezdomci so žicali za drobiž poleg parkirnega avtomata, zvečer pa so najstniki popivali in razbijali steklenice. Vse to na trgu, kjer se je osamosvojila naša država; na trgu, ki stoji pred parlamentom – hramom naše demokracije. Še vedno jasen je tudi spomin na polpretekle demonstracije in leteče granitne kocke, ki so končale v parlamentu; mimogrede, zdajšnje so zafugirane z mešanico kremenčevega peska in posebne smole. Celotno situacijo pa samo še slabšajo težave glede lastništva trga zaradi garažne hiše pod njim, ki se vlečejo že vse od leta 2005.

Trg republike ima torej negativno konotacijo, zato je odpor javnosti ob prenovi, kjer se je vizualno zamenjal samo tlak, vse ostalo pa ostaja enako, povsem pričakovan. Ljudje si ne želijo niti državne ploščadi, ki opominja na delitev na ene in druge ter kdo je oz. ni bil povabljen na kakšno proslavo, niti plaze pred eno od bank, ki so jo bili prisiljeni dokapitalizirati s svojim denarjem in ki pooseblja razlog za trenutno krizo. Želijo si prav nasprotno, nekaj pozitivnega in optimističnega, kar nakazuje boljšo prihodnost. Želijo si nekaj, kar ne bi več spominjalo na trenutne sive čase in kar bi pogladilo skrhane odnose iz preteklosti.

Trg je sedaj prenovljen po načrtih, ki naj bi jih za to območje zrisal Ravnikar, čeprav tega nikoli niso potrdili njegovi sodelavci ali študentje. Glede na to, da ima trg od junija letos status kulturnega spomenika državnega pomena, je nadaljnja preobrazba utopija. Ali ga bodo prebivalci mesta vzeli za svojega oz. uporabljali, je v veliki meri odvisno od programa, ki se bo na njem izvajal. Razen Cankarjevega doma v bližini trga ni veliko generatorjev aktivnosti, še največ življenja je na Plečnikovem trgu. Živahnost Slovenske ceste se izteka na Kongresni trg, ki je od Trga republike ločen s podhodom, ki se ga veliko ljudi izogiba, druga obljudena mestna žila pa poteka mimo opere proti parku Tivoli. Na trgu bo morala občina sama organizirati razne dogodke, ki bodo privabili ljudi, ali pa to dopustiti komu drugemu. Čim več zanimivih dogodkov bo, tem bolj se bo negativna konotacija trga izboljšala. Velik potencial predstavlja tudi povezava s Kongresnim trgom, saj je ta malenkostno nagnjen in kot tak primeren za prireditve z gledalci, medtem ko je popolnoma ravna površina Trga republike bolj primerna za aktivne dogodke, kot so sejmi, festivali ali pa zimsko drsališče. Ob skupnem dogodku lahko trga zaradi svojih različnih morfologij doprineseta k pestrosti in posledično večji atraktivnosti dogodka. Potencial je torej velik in kaj se bo zgodilo, je odvisno od odgovornih. Zanesljivo pa je mestno življenje pred parlamentom veliko boljši znak za državo in njeno prihodnost kot pa prostrana sivina, ki spominja na komunistične čase.
Izvorni zapis in mnogi drugi se nahajajo na tej strani.