Članek
Dijaki Gimnazije Celje Center na obisku v Piranu - 2.del
Objavljeno Apr 24, 2017

Minoritski samostan Sv.Frančiška Asiškega: 11.20

V obnovljenem staremi samostanskem refektoriju (obednici), kjer je možen ogled multivizijskih programov o zgodovini samostana in o lepotah Pirana, nas je sprejel gvardijan samostana pater Slavko Stermšek - dogovorjeni smo bili, da si bodo dijaki GCC lahko ogledali multivizijsko predstavitev zgodovine samostana in še kakšne zanimivosti.


							 

Uvodoma je p.Slavko dijake pozdravil in na kratko opisal kaj patri v samostanu počno, koliko jih je in kakšno je njihovo poslanstvo. Na kratko je še predstavil prostore samostana, samostanski križni hodnik sv. Frančiška, ki je po mnenju strokovnjakov eno najbolj akustičnih prizorišč v Sloveniji, kjer že vrsto let (posebej v poletnem času) potekajo mnoge vrhunske glasbene prireditve. Iz križnega hodnika je vhod v samostansko pinakoteko, v kateri so shranjena najdragocenejša platna mojstra Lazzarinija in drugih slikarjev.

Ob 300-letnici rojstva Giuseppa Tartinija so v samostanu med arhivskim gradivom našli načrt starih grobnic, med katerimi je bila tudi grobnica družine Tartini. Najdbo potrjuje še druga listina, ki pravi, da so bratje minoriti izbrali očeta slavnega violinista, Giovannija Antonia Tartinija, za dobrotnika samostana in mu v znak hvaležnosti zaradi povezanosti s samostanom dodelili grobnico v cerkvi, ki je bila do tedaj last družine Petronio. To se je zgodilo 25. maja 1699. Družina Tartini grobnice nikoli ni označila s svojim imenom. Odprta je bila 12. marca 1992 in potrjeno je, da so v grobnici ostanki devetih članov družine Tartini. Istega leta je samostan dal na grobnico vklesati napis v latinščini.

Po ogledu multivizijske predstavitve so se dijaki p. Slavku Stermšku zahvalili za njegovo pripravljenost, da jim je na zanimiv način predstavil podrobnosti povezane z delovanjem samostana in njegovo zgodovino..


							   

p.Slavko Stermšek       Vokalna skupina In Spiritu               Križni hodnik

Ogled cerkve in samostana je možen vsak dan od 10.- 12. in od 17. do 20. ure, ogled multivizije z vstopnino je možen v istem času. V skupini mora biti vsaj 5 oseb. Najavljene skupine po dogovoru. Samostan se nahaj na naslovu: Bolniška 30, 6330 PIRAN (SLO)Tel: 05 / 673 44 17 Elektronska pošta: minoriti.piran@rkc.si

PKC Georgios - 11.50

Naša naslednja lokacija je bila Pastoralno Kulturni Center Georgios - dvorana sv.Peregrina.Splet okoliščin je narekoval spremembo prvotnega načrta, po katerm bi morali obiskati cerkev svetega Jurija in se srečati s predstavnico društva Morigenos Piran. Sporočili so mi, da se v cerkvi postavlja novo ozvočenje in da ogled ni možen. Burja in dež pa tudi nista kazali prav nič pripravljenosti, da se umirita.


							 

Ob ogledu multivizije v samostanu sv.Fračiška se nam je že pridružila Ana Hace iz društva Morigenos. Dijake smo obvestili o spremembi, da bomo naredili samo kratek premik do PKC Georgios in v dvorani sv.Peregrina, v zavetju pred burjo in dežjem, nadaljevali naše druženje. Ana Hace, ki je tudi članica našega mešanega pevskega zbora  Georgios, je dijake vodila iz samostana do dvorane sv.Peregrina. . Povedal sem jim tudi, da se bodo po končani predstavitvi društva Morigenos imeli priložnost srečati s posebnim gostom, katerega ime pa jim še ne bom izdal. Ana Hace - (univ. dipl. geografinja), je v društvu Morigenos koordinatorica odnosov z javnostmi, raziskovalka na Slovenskem projektu za delfine in članica Evropskega združenja za kite in delfine.  Po tem, ko sem Ano dijakom predstavil, sem jo prosil, da prične s predstavitvijo društva za opazovanje in zaščito delfinov.- Društvo Morigenos Piran.

Ana je na kratko opisala društvo in njihovo delo. Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce je neodvisna in neprofitna strokovna nevladna organizacija, ki se skozi znanstveno raziskovanje in izobraževanje zavzema za varstvo morja in njegovih prebivalcev. Delfine v slovenskih vodah preučujejo in spremljajo že od leta 2002, raziskovanje pa izvajajo tudi v sosednjih hrvaških in italijanskih vodah. Zbiranje znanstvenih podatkov omogoča boljše poznavanje in učinkovitejše varstvo populacije delfinov, ki tu živi. Danes na območju slovenskega morja poznajo več kot 150 delfinov, od katerih jih okoli 70 videvajo redno. Danes so “slovenski” delfini eni izmed najbolje preučenih v celotnem Jadranu.Poleg raziskovalnega dela je osrednja dejavnost društva tudi izobraževanje in osveščanje javnosti o delfinih v slovenskem morju ter o pomembnosti ohranjanja morskega okolja in njegove biotske raznovrstnosti.Već o njih pa lahko najdete na njihovi spletni strani Društvo Morigenos Piran

V naše morje zaidejo tudi kiti: Kit grbavec v Slovenskem morju. Dijaki so slišali tudi zgodbo o kitu, ki je zašel v ta del Jadranskega morja in poginil. Sedaj je njegovo okostje na ogled v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani.Poglej Brazdasti kit v Prirodoslovnem muzeju Slovenije  Seveda sem dijakom povedal, da je MePZ Georgios leta 2013 posvojil delfina z imenom Georgios in da smo verjetno edini zbor v Sloveniji pa tudi širše, ki ima svojega delfina.

     Opazovanje z zvonika       Prepoznavanje delfinov po znakih na hrbtni plavuti

Po končani predstavitvi društva Morigenos pa se nam je v dvorani pridružil... 

 Dijaki Gimnazije Celje Center na obisku v Piranu - 1.del

Dijaki Gimnazije Celje Center na obisku v Piranu - 3.del