Članek
Norost plemen
Objavljeno Jul 28, 2015

Za Slovenijo pogosto slišimo, da je majhna država. Morda je res majhna po površini, pa vendar ni potrebno, da bi bila majhna tudi v svojem delovanju in dosegu. Da bi delovala kot skupek plemenskih skupnosti, kjer vsi vedo, kam kdo sodi, ‘čigav je’, in posledično, kakšna vloga mu pripada. Če je iz plemena lokostrelcev, bo lokostrelec, če je iz vladajočega plemena, bo vladar, če je sin izobčenca, bo pa izobčenec. Opis, ki sodi nekam v pragozd, mar ne? A kaj, ko lahko takšno miselnost prevzamejo tudi tako imenovane razvite družbe, kamor naj bi sodila srednjeevropska država na južni strani Alp. Pa tu ni govora le o pregovorni razdeljenosti Slovencev, marveč o nečem, na kar imamo več vpliva.

Kaj hrani plemensko miselnost, ki zagotavlja ugoden položaj, morda dobro plačo ali službo v času, ko ta ni samoumevna? Lojalnost. Ko se v družbenih podsistemih spodbuja lojalnost, ko je pripadnost nagrajena, ko ni važno, ‘če je pismen, važno da je naš’, se plemenska miselnost hrani sama iz sebe. Življenje v plemenu je stresno, saj te vedno nekdo ogroža. V okolju, ki ne zagotavlja, da bi vsi tekmovali po istih pravilih, življenje ni sproščeno razvijanje kompetenc, ampak boj za preživetje. Soljudje niso več soljudje, ampak tekmeci, ki jih je potrebno premagati, saj te lahko prikrajšajo za ‘antilopo’, ki bi tvojo družino nahranila za teden dni. Njihove sposobnosti niso v prvem planu, v prvem planu je pripadnost plemenu. Bolj brezpogojna, bolje je.

Tudi na Slovenijo bi lahko pogledali kot na skupek plemen usmerjenih v igro preživetja. Seveda lahko posamezniki izstopijo iz igre, in mnogi mladi to naredijo tako, da gredo na tuje, kjer so plemensko miselnost bolj ali manj pustili za sabo (razen ko gre za nehotene imigrante). Drugi posamezniki se raje umaknejo v svoj mali svet, v pleme Vseeno-mi-je-za-vas. Vendar se plemenska igra ne ozira na te posameznike, karavana gre dalje. Prihodnost države s takšno plemensko ureditvijo tako ne more biti svetla. Niti ni prihodnost, saj prihodnost lahko v velik meri soustvarjamo, je zgolj prigodnost, ki se nam prigodi, medtem ko čakamo na razplet plemenskih vojn.

Kako izstopiti iz plemenske miselnosti? Na mesto lojalnosti postavimo sposobnost in prevzemanje odgovornosti, skupaj z vzpostavljanjem polja svobode in sistema preglednosti. Še en dokaz, da pri nas več velja lojalnost, je vlaganje v kadre, ki delujejo v javnem življenju in posledično v politiki. Imate občutek, da se načrtno oblikujejo kadri, ki bi se dokazovali z delom za skupnost in razvijali vodstvene kompetence ter moralne vrline? Volimo ljudi zato, ker so sposobni ali zato, ker so ‘naši’ oz. še bolj ker niso ‘njihovi’? ‘Novi obrazi’ so seveda floskula, ampak tako pravimo mi, norci. Noro je namreč pričakovati, da bo ponavljanje istega ravnanja prineslo drugačen rezultat.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.