Objavljeno Jul 16, 2016
Zakaj pa sami niste tega predstavili, npr. v knjigi ali morda blogu?
To se počasi pripravlja. Ne želim pa kogarkoli, ki je morda takrat odigral negativno vlogo kot novinar, urednik ali politik, pa kasneje spremenil stališče in morda kasneje tudi obžaloval svoje početje, javno obsojati. Pred časom sem se srečal še z enim takrat zelo aktivnih novinarjev, ki so izvajali projekt moje diskreditacije. Ob zavedanju, koliko škode in gorja je povzročil meni, moji družini in SLS kljub temu, da je vedel, da piše laži, je s solznimi očmi izrazil obžalovanje in se mi opravičil. Verjamem, da mu je žal, in ne njega, ne drugih nočem javno izpostavljati. Kajti če človeku vzameš dobro ime, je to podobno, kot bi mu vzel življenje. Da pa lahko te stvari ugotoviš, precej traja, zato tudi ta vsebina nastaja počasneje.
Zakaj ste se odločili za prevzem vodenja uprave Telekoma Slovenije?
Preko svojih aktivnosti v vladi sem glede Telekoma ugotovil, da se dogajajo velike zlorabe posebno na dveh področjih: milijonsko odlivanje davkoplačevalskega denarja v zasebne žepe preko spornih naložb, škodljivih posredniških pogodb in drugih oblik ter zavračanja transparentnih donosnih naložb ter nepooblaščeno prisluškovanje kot groba kršitev človekovih pravic.
Ste kaj ukrenili glede tega?
Vzpostavili smo sistem, s katerim smo v veliki meri preprečili zlorabe z nepooblaščenim prisluškovanjem. Takrat se je član moje uprave, zadolžen za vzpostavitev tega sistema za preprečitev nepooblaščenega prisluškovanja, resno bal, da bi se mu zaradi tega kaj zgodilo in mi to tudi odkrito povedal.
Ko govorimo o transparentnih, donosnih naložbah, naj izpostavim konkuriranje Telekoma Slovenije najprej za nakup srbskega Karićevega Mobtelaa in nato formalno kandidaturo za nakup makedonskega Telekoma, kjer smo imeli vse možnosti za uspeh. Ker pa ta transparentna naložba , ki bi nam v kratkem času lahko prinesla več sto milijonsko povečanje vrednosti premoženja, kar so pokazali rezultati kasnejšega kupca, očitno ne bi zadovoljila posrednikov, prisesanih na velike Telekomove posle, in ker očitno tudi nisem bil prave barve, da bi mi bilo dovoljeno izpeljati največjo in verjetno eno najdonosnejših naložb Slovenije v tujini, so skupine iz ozadja ta posel podrle. Denar so očitno rabili za kasnejše vse po vrsti problematične nakupe drugo in tretje-razrednih operaterjev, ki so se pokazali kot finančno pretežno povsem zgrešene naložbe, očitno pa so bili zadovoljeni drugi apetiti ljudi iz ozadja.
Manjši, a dober primer, kako usklajeno delujejo zasebni interesi z delom politike v škodo javnega interesa, oz. državnega premoženja, je primer marketinških aktivnosti v skupini Telekom. Dolgo smo si prizadevali, da bi tri družbe iz skupine Telekom Slovenije, Telekom, Mobitel in Siol, marketinške aktivnosti povezale in skupaj nastopile kot daleč največji oglaševalec na slovenskem trgu, kar bi skupini Telekom prineslo tudi izjemne popuste. Samo pri enem zasebnem medijskem sistemu bi letno prihranili preko 100.000 evrov, vendar sem bil prav nekaj dni pred podpisom te pogodbe »slučajno« zamenjan z mesta predsednika uprave. Da na primer o splošno znanih nepotrebnih posredniških podjetjih, preko katerih so se zlivale velike provizije za nakup telefonskih aparatov in opreme, sploh ne govorim.
Že potem, ko nisem bil več na Telekomu, sem v nekem intervjuju izjavil, da bi kriminalisti samo na skupini Telekom imeli več kot tri mesece dela. Rezultat je bil, da so me čez nekaj tednov poklicali s policije – dva mlada kriminalista sta me dolgo zasliševala o nekem računu, ki ga neka zasebnica ni plačala Telekomu v višini nekaj tisoč evrov. Ko sta končala, sem ju vprašal, če ju še kaj zanima, npr. o milijonskih spornih poslih. Povedala sta, da smo končali, in da to ni njuna naloga.
Je bil vaš prehod iz politike v gospodarstvo napaka?
Prevzem vodenja Telekoma je bil gotovo ena mojih največjih napak. Šlo je namreč za klasično politično kadrovanje, ki ga kljub razlogom, zaradi katerih sem se odločil za kandidaturo, v javnosti ni bilo mogoče opravičiti. Da bo ne glede na pozitivni namen prevzema vodenja Telekoma moje imenovanje pričakano na nož, bi moral pričakovati. Zato bi za vodenje moral nagovoriti kakšnega uglednega telekomunikacijskega strokovnjaka ali gospodarstvenika, ki bi bil pripravljen škodljivemu početju narediti konec, sam pa bi mu s svojimi informacijami moral pomagati kot svetovalec.
Bili ste eden od glavnih akterjev pri aferi HIT.
To je bilo precej prej, leta 1993, bil sem poslanec v parlamentu. Takrat se je pripravaljala ena prvih velikih divjih privatizacij. Prišel sem do dokumentov, ki so bili zaradi interesa nosilcev te divje privatizacije vsi označeni z oznako »zaupno«, a sem jih kljub temu posredoval v javnost. V tem primeru pa je šlo za dobro sodelovanje posameznikov iz pomladnih strank in tudi nekaterih drugih na različnih funkcijah. Ta divja privatizacija je bila vsaj v osnovi preprečena, nosilci pa sankcionirani. Posledice zame pa so bile, da so mi začeli groziti z likvidacijo, zaradi česar sem moral potem več let imeti osebno policijsko varovanje.
Kako ocenjujete Drnovška?
Zame je bil dr. Drnovšek kot človek pozitivna osebnost kljub mnogim stvarem, o katerih se nisva strinjala. Mislim, da je čutil, da si iskreno prizadevam za pozitivne stvari, saj mi je v času, ko so bili najini odnosi zaradi vprašanja nove državne tožilke najbolj zaostreni, dejal, da samo dvema iz svojega političnega kroga bolj zaupa kot meni. In dodal, da mu je jasno, da se mnogi lepijo nanj samo zaradi lastnih interesov. Žal pa to spoznanje očitno ni bilo dovolj, da bi nas podprl in šel v konflikt s svojimi. Ker je moral vedeti, kaj počenjajo, čeprav se dejansko po mojem vedenju ni veliko vpletal v konkretne stvari, je objektivno odgovoren, da v tem času ni prišlo do preloma s staro prakso kot osnove za pozitivni razvojni preboj Slovenije.
Kdo je po vašem mnenju kriv , da ni prišlo do tega pozitivnega preboja
Struktura, ki je ugrabila državo in njene razvojne potenciale. Omenjanje parih imen, ki so lahko prava ali pa tudi ne, ne bo spremenilo stanja. Za spremembo je potrebno zavedanje, kaj se je dogajalo in se še dogaja, da smo izgubljali in izgubljamo prednost pred mnogimi državami, ki so bile za nami. Na osnovi tega zavedanja je potrebna trdna odločitev, da se zatečeno stanje preseka, ne glede na posledice, ki lahko zaradi tega doletijo posameznika, skupino ali stranko. To pa se bo težko zgodilo, če bo večina javnosti nekritično nasedala medijskim napadom na posameznike, ki se javno izpostavijo v želji razkrinkati kriminalna početja in graditi pravno državo.
Zgolj občasna sprememba na vrhu oblasti s preveč površinskimi popravki žal ni dovolj. In vsaj še en resen problem po mojem mnenju obstaja. In sicer ta, da verjetno ni politične stranke, ki ne bi bila tako ali drugače vpeta v sporne aktivnosti vsaj s kakšnim posameznikom. Ne zato, ker nekatere stranke ne bi hotele biti drugačne, pač pa so prav posamezniki iz teh strank najbolj na udaru, da jih tako ali drugače vključijo v sporno početje in s tem nevtralizirajo oz. zbijejo kredibilnost celotne stranke.
Jul 16, 2016