Počasi se zavedamo, kaj se nam je dogodilo. Naravna katastrofa.Ali bo dovolj velik opomin ljudem, da ni vse v blišču, razvadah in da se malo zamislimo vsi skupaj? Imam srečo, da sem poznal življenje v "starem veku" in poznam življenje v "novem veku".Ločnica je izum interneta, PC, mobilna tehnologija. Vse bolj se razmišlja o razkošju , o denarju na eni strani, na drugi strani o preživetju.Seveda je tudi sedaj vprašanje, ali kdo pogreša sedaj naše politike? Prav sreča je, da niso ponovno oni tsti, ki jih moramo gledati takoj v začetku raznih poročil.Nesreča je, da so prikazane razne tragedije, nesreče a sreča je, kažejo nam se prizori solidarnosti, pridnosti prebivalstva in upam, da bo to prebivalstvo sprejelo ta "rumeni karton" narave, kot opomin in vzpodbuda, da nekatere stvari spremeni. Da nekaterim pove STOP, dovolj imamo hinavščine, kraje in laži. Da to ljudstvo začne misliti o sebi, da se zavaruje pred nesrečami, da si več časa vzamejo za sebe, za POGOVOR. Oni dan sem bil na vlaku, gledam mladino, malo pogoovora, vsak v rokah mobilnik in veselo "surfanje" po netu.Osebno mi je bil čas vožnje z vlakom v šolo vesel spomin, marsikatero smo ušpičili. Drugo, kar opazim, vstopita dva para starejših planincev na vlak in NIHČE od vse te mladine ni odstopil mesto starejšim. Opazoval sem mladino in vsi so se delali, kot , da so ti starejši , kot megla v Ljubljani. kdo vzgaja otroke? Se ti otroci doma pogovarjajo, starši imajo čas?

Pozneje se mi dogodi, da z sosedom pripravljava drva, montirava peč v stanovanju in druga soseda se smeje in se čudi. Danes imam 21 C v stanovanju, ona ima 14-16 C, prekinitve električnega toka povzročajo zastoj ogrevanja s plinom.Ne razumem, da ljudje nimajo doma na zalogi vsaj 20 litrov vode? Ne, vse čaka vsemogočno državo, gasilce, civilno zaščito. Je pa res, da bi prebivalce Ljubljane preseli za pol leta, od oktobra do marca na Vojsko, Bloke, bi videli, kako bi potem razmišljali.Tako pa aroganca in stokanje, značilno za Ljubljano.

Pred mesecom sva šla z sosedom na gozdno upravo prosit za dovoljenje, da bi malo počistila po državnem gozdu.Mladenič, šef tega rajona je povedal NE, češ, da so tudi kraje v gozdu...Stari gospod, danes ima 87 let  (še vedno vozi avto...) mi je rekel, da se bo že zgodilo, ko bodejo ljudje prekleto radi šli v gozd in čistili , pobirali polomljena drevesa. Smešno se mi je zdelo razmišljanje gozdnega upravitelja, SMEŠNO a danes bi rad videl njegov pogled. Še prosili bodo ljudstvo, da pomaga, da čisti, da naredi red v gozdovih. seveda, če ne bo vmes zasebnih računic, že videno ali ne?

Pomenkujem se z 80-letnim gospodom, ki je zrasel na kmetiji, hvalim "mašinerijo", ki pomaga kmetu danes a ta gospod je dejal, da je to res a ni več LEPO, nekoč so si pomagali, se POGOVARJALI, se DRUŽILI, danes pa?Kaj je danes? Vsak za svojo zadnjico, otrok se starši kažejo kot zrcalo, kako se boriti, delati cel dan, da bo nekdo več profitiral. Sosed je kupil Audi, mi moramo kupiti najmanj Mercedesa. Mišljenje je tudi tako, če meni "crkne" krava, naj tudi sosedu.

Zato upam, da bo ljudstvo malo modrejše, skromnejše in predvsem, naj si najde čas za POGOVOR, za POMOČ in za DRUŽINO in medsebojno spoštovanje, ne glede na status premoženja, izobrazbe.