Članek
Luka Mesec sovraži samostojno Slovenijo
Objavljeno Jun 25, 2015

Luka Mesec sovraži samostojno Slovenijo

Mesec in njegova Združena levica (ZL) nenehno podpihujeta sovraštvo proti samostojni Sloveniji. To sta najočitneje pokazala ob lanskem prazniku samostojnosti in enotnosti (26. decembra), ko so predstavniki stranke bojkotirali državno proslavo, češ da ni razloga za veselje.

ZL je sovraštvo do samostojne Slovenije letos samo še stopnjevala, saj Mesec na vsakem koraku promovira bankrotirano Jugoslavijo in jo poveličuje v ideoloških govorih ob praznikih, kot sta dan OF in dan zmage, za samostojno Slovenijo pa ne najde lepe ali spodbudne besede.

Vsak izvoljen politik bi moral biti predvsem domoljub in se veseliti rojstnega dne svoje domovine, vendar za Mesca to ne velja, ker ima od Slovenije raje bankrotirano Jugoslavijo in današnjo propadajočo Grčijo. Ko denimo v ZDA 4. julija praznujejo dan neodvisnosti, je to praznik demokratov in republikancev, ki so sicer vsak dan na ideoloških barikadah, vendar jih ob tem prazniku druži skupna ljubezen do domovine. Podobno velja za 14. julij v Franciji, ki v domoljubju združi vse državljane. V Sloveniji pa se vedno bolj daje prednost praznikom iz časov totalitarne Jugoslavije. Za sovražni odnos do rojstnega dne Slovenije je najbolj odgovoren Milan Kučan, ki je od nekdaj proti samostojni Sloveniji in je pred osamosvojitvijo izjavil: »O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti.« (31. 1. 1990) Zato ni presenetljivo, da smo iz nedavnega Kučanovega intervjuja za Mladino izvedeli, da mu je propadli socializem še vedno blizu, politično najbolj »sveža« stranka pa je zanj prav zato ZL.

Mesec je v »obrazložitvi« svojega bojkota proslave ob obletnici plebiscita med drugim zapisal, da je osamosvojitev razklala družbo. V resnici so jo razklali politiki kot Mesec, in sicer na tiste, ki so kot on in njegova ZL proti lastni državi in točijo solze za propadlo Jugoslavijo, in tiste, ki imajo radi Slovenijo, ker so domoljubi. Svojo ideologijo sovraštva do samostojne Slovenije gradi na številnih neresnicah in manipulaciji plebiscitarnega vprašanja. Po Mescu bi se plebiscitarno vprašanje moralo glasiti, ali si ljudje želijo tranzicije v kapitalizem, saj bi bil potem po njegovem rezultat precej drugačen. Po Mescu bi se torej moralo leta 1990 plebiscitarno vprašanje glasiti: »Ali hočete še vedno živeti v socialistični diktaturi, ki je človeško, moralno, politično in ekonomsko bankrotirala?« Pri tem je najhuje, da daje Mesec današnji Sloveniji za vzor socialistično Jugoslavijo, ki je bankrotirala leta 1982, ker ni mogla odplačevati obveznosti do tujih upnikov. To je znano dejstvo, ki spada v splošno izobrazbo. Posledice bankrota Jugoslavije so bile za življenjski standard prebivalstva grozljive, od večletnega pomanjkanja osnovnih življenjskih dobrin (praška, kave, običajne čokolade itd.), omejitev porabe goriva (boni, sistem par-nepar), redukcij električne energije, mrzlih radiatorjev, do izbruha hiperinflacije in dokončnega zloma jugoslovanskega gospodarstva, ki se je končal v socialni bedi (socialistična »enakost« v revščini) in državljanski vojni.

Sodobno jugoslovansko različico bankrota lahko opazujemo v današnji Grčiji, ki ji pod taktirko Meščevega političnega idola Ciprasa grozi ekonomska in socialna poguba, ki se bo lahko tako kot po propadu Jugoslavije končala v grozljivem pomanjkanju in političnem kaosu. Po drugi strani Mesec o propadli Jugoslaviji ne najde žal besede in o njej širi zgodovinske neresnice, da nam je totalitarna, to je druga Jugoslavija, prinesla samostojnost in svobodo? S čim le, saj je nacistično in fašistično vojno tiranijo nadomestila komunistična oziroma socialistična. Če že, smo Slovenci prvič svojo narodno samobitnost uresničili v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov (1918). V Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (1918−1929) smo imeli parlamentarno demokracijo in kapitalistično ureditev, vendar so Srbi tretjino Slovenije predali Italiji. Druga Jugoslavija (1945−1991) je bila komunistična diktatura in prav tako Srboslavija. Kako lahko Mesec omalovažuje današnjo Slovenijo, ki nam je edina prinesla neodvisnost in svobodo, in daje prednost bankrotirani diktatorski Jugoslaviji, kjer so teptali temeljne človekove pravice, šikanirali, razlaščali in pobijali lastne sodržavljane?

Mesec lahko uspeva s politiko sovraštva do lastne države zaradi povsem izrojenih medijev, ki mu dajejo podporo, namesto da bi ga kot politika nadzirali. Še več, v Sloveniji dominantni mediji podpihujejo Meščevo sovraštvo do samostojne Slovenije, ko nam vsak dan perejo možgane z jugonostalgijo, balkanskimi obskurantizmi in čaščenjem povsem zavožene Grčije. Pri tem sta najhujša POP TV, ki bi se zaradi pospešenega pranja možganov z balkansko-jugonostalgičnimi temami morala preimenovati v Balkan TV, in RTV Slovenija, ki je piarovski servis za ZL in Sirizo na račun prisilnega RTV-prispevka vseh nas.

Ob sramotnem molku medijev daje Mesec prednost interesom grške države pred slovenskimi interesi, ko poveličuje zahteve Sirize o odpisu dolgov in hkrati ministra Mramorja poziva, naj Slovenija prelomi dane zaveze do EU in finančnih trgov. Če Slovenija ne bi držala dane besede, potem bi si kot nekoč bankrotirana Jugoslavija zapravila zaupanje finančnih trgov in končala v bankrotu. Tega lastni državi ne more želeti noben politik, ki hoče dobro svoji državi in državljanom. Razen Mesca, ki si očitno želi, da naša država izgubi samostojnost, ki smo jo uresničili z razglasitvijo neodvisnosti 25. junija 1991.