Članek
Monologiranje (variacija na temo Svet v brezsvetju)
Objavljeno Dec 27, 2016

Kako preživeti? Ubiti bolečino, dvom, strah?

Pritisni na gumb.

Spusti podobo slik in misli nekoga drugega. Nekih tujih ljudi. Pusti se potegniti v domišljijo. Saj, kaj je v resnici resnični svet? Kje je? Tam zunaj ali tukaj notri? In kaj sploh svet je? Skupek slik in čustev? Ali trdna predmetnost, ki se je lahko dotakneš?

Pogoltni tablet, prašek, spij eliksir.

Naredi si ga takšnega, kot je najbolj prijeten. Izpusti spuste, vzemi vzpone. Ali je svet kot iskra? Svetal, vroč in bleščeč dokler traja, ko mine, pa kot ohlajena, mrtva zvezda? Košček oglja v univerzalni neskončnosti?

Noge postavi trdno na tla in hodi.

Hodi, hodi, premikaj se, nikdar se ne ustavljaj. Bori se in odrivaj, ne glede na ceno. Svet je to kar si v tem trenutku. To, kar je misel. To, kar je slika. In če se uspeš ohraniti v gibanju, je toliko časa, dokler ne padeš na tla. Dokler tli božanska iskra, dokler ti trma, zagriženost, vztrajnost in norost dajejo zagona.

Kdo ti ga daje, ko se iztrošiš?

Zgradi se.

Sezidaj se kot hišo. Začni pri temeljih. Najprej pometi nesnago s tal, potem pa jih naredi močne in trdne. Vse kar delaš je zastonj. In nihče razen tebe, ti ne bo poplačal ali pel hvale. Poplačaj si sam. In verjemi v lastno laž, da boš tokrat svoj svet dobro zastavil.

 

 

Resnica je za romantično dušo hladna. Perfekcionist, kot si, se ne moreš sprijazniti s tem, da je svet le iluzija ter da na tem svetu pač nekaj moraš početi. Zato namreč vsa ta vprašanja in vse te muke. Preostane ti le to, da zgolj bivaš, od česar bi gotovo slej ko prej kar umrl.

Zato je nesmisel v smislu vedno smiseln. Kakor smrt, ki je vedno del življenja in bolečina, ki je vedno del ekstaze. Ljudje, ki so srečni brez nje, so nesrečno srečni.

Uvid brez slepote je le iluzija, kot je iluzija svet v brezsvetju, ali prava pot na razpotju.

Si kar si. Tudi to je laž. Si vse in nisi nič. Vse in nič je mogoče. Oboje hkrati.

Zato živi. Dokler dihaš živiš. Ali res? Kdo živi namesto tebe, ko spiš? Kaj diha namesto tebe v oblaku nezavednosti? Kaj postaneš po tem, ko si pritisnil na gumb, pogoltnil tablet, med tem, ko se premikaš proti cilju, ki ga ni?

Nekaj neslišno-nevidnega. Skritega. Nekaj kar samo v trenutkih pride na dan. Kar se drsti in prihaja na površje. Spusti to na plano. Spusti in ne pozabi. Napiši, naslikaj, posnemaj. Namreč, če spregledaš, če pozabiš, če pustiš, da izzveni....

Potem je iskanje bistva in smisla zaman.

“Like all dreamers I confuse disenchantment with truth.”

Ja, res je Stoyan :). Lepo.

Stoyan Lepa misel, ki popolnoma drži. ;)*

lepo si to napisala, jaz pa dodajam; "Vsa skrivnost življenja je skrita v tvojem dihu. Srečni so lahko tisti, ki spoznajo kaj vse se skriva v njem." lp

Ja, prenažiranje ... In potem ima človek duševni špeh :)

Ana, hehe... Hvala, hvala :). Samo to še. Po naravi imajo vse te reči, s hrano vred, skupni imenovalec, ki bi mu nadela vzdevek "polnilec lukenj" in prav lahko vodi v slepo "prenažiranje" :). Pa, da ne bi preveč pametovala. V velelniku pišem predvsem sama sebi ;). Rak, Taja, hvala vama za pozornost. Bodita lepo pozdravljena!

Imaš prav. Dobro razdelano. Lp T.

Uf kako se strinjam. Ampak namesto razglabljanja na to temo, jo bom rajši še enkrat prebral in se zamislil .....

Liza, pametna punca! Večkrat se mi zdi, da na nek način ni veliko razlike med raznoraznimi stvarmi, knjigami, drogami, TV-jem, klepeti, internetom ... s stališča same vrednosti. Morda gre predvsem zato, ali nam nekam pomaga rasti, nas gradi ... ali pa ne ... Tudi "vera" je lahko "zabloda" ... če človeka pušča praznega, nedobrodušnega, neresničnega, zadovoljnega samim s sabo, ker misli, da izpolni neke predpise in to je to. Knjige ... vedno sem jih imela rada, pa vendar ugotavljam, počasi, skozi leta, da so lahko nekaj slabega ... Ne posamezne knjige (to itak), ampak knjige kot take. Če nekdo knjige na veliko bere in ni zaradi branja boljši, je isto kot bi požrl ogromno hrane, "rodil" pa nič. Prenažiranje. Razmišljam ...

Ja, Ana, dobro vprašanje.Sama mislim, da je včasih dobro, da se človek malo odklopi... Angleži imajo izraz za to, ko se z nečim vneto miselno ubadaš, sekiraš, skrbiš. Glasi se "to obssess over something". V dobesednem prevodu pomeni, obsedati se z nečim, kar pa nikakor ne more biti pozitivna reč. Mislim, da se tudi um pogosto utrudi. A veš, tisto, "bom raje prespal, pa se bom odločil jutri"? Včasih je pametno. No, seveda ne govorim o drogah in podobnih rečeh. Bolj o tem, da kdaj človek pogleda kak film, prebere knjigo, vraga celo spije kozarček, tako se malo odmakneš, si spočiješ, da ne zapadeš v nezdrave miselne procese. Nikakor pa ne gre teh reči zamenjevati z rešitvijo. Pomembno je ohraniti zdravo mero in ravnovesje. Tako mislim.

Včeraj smo doma gledali nek film ... kar simpatičen (Pingvini mr. Poterja ali nekaj takega) ... in ko ga je bilo konec, sem prav čutila, kako me je za dobro uro odklopil od hudih vsakodnevnih skrbi. Misel: sem raje čisto resnična, se ukvarjam samo s tem, kar se me res globoko dotakne - ali pa iščem dobra sporočila celo v plehkostih ... ki pa me za nekaj časa odtrgajo od tega, kar resnično živim ...? Za preživetje? Pomislila sem, da je podobno z mamili, kajenjem, morda branjem knjig, morda leporečjem, morda s tistim splošnim govorjenjem - o vremenu ipd. Ne pa o sebi, o resničnosti ... Hmmm?

Azra, hvala :).

Odlično!

bejž, bejž ti in tvoja "okorna" racionalizacija :D <3

Hvala, Abram :). Ne vem, če je lepo, tudi težko je zapisati natančno tako, kot mislim-pardon čutim, ker tukaj misli nekoliko odpovejo (Pač racionalizacija je velikokrat preokorna :)). Sem pa vesela, če se ti tako zdi.***

Liza :)* Ni variante, da bi sam kdaj tako lepo zapisal svoje razmišljanje, kot to zmoreš ti.;)****

Hvala, Laričko ;)

Odlično ;)