Članek
Merci
Objavljeno May 25, 2016

Po tem ko sem se dodobra pregonila s kolesom, avtomatsko padam v naravno stanje meditacije. Nervoza se malenkost umakne in poskušam se koncentrirati na dobre plati lastnega življenja. Zato bi bilo morda enkrat na mestu napisati nekaj v tej smeri.

Torej, BOG! Če sploh si… Kdorkoli, karkoli si že…. Oseba, žival, moški, ženska, hemafrodit, disperzija čiste energije v obliki oblaka, starec na oblaku, jaz sama, občutek vsemogočnega,  nekaj neotipljivega in abstraktnega v tej meri, da  pač v tem trenutku, ko te na ta način poizkušam izbezati, z besedami le izgubljam pomembno življenjsko energijo….

Najprej hvala ti za noge, ki gonijo bicikl. Ki so dovolj mišičaste in vseeno dovolj prikupne na videz, ki me tudi peš pogosto kam zanesejo in, ki znajo po potrebi brcnit v rit.

Hvala ti za »undo button«. Resnično. Želim si, da bi obstajal tudi v realnem življenju. Pa to željo kar pozabi. Dovolj sem pametna, da vem, da nimaš časa za bedarije. Ampak……Včasih bi mi prišel hudičevo prav, tako pa pač pogoltnem kar si zakuham. In hvala ti tudi za to. Da pač vem, da ni druge in da nisem prepogosto histerična.

Hvala ti za vedno bolj poglobljeno spoznanje o moški naravi, v vsej svoji raznolikosti. Včasih sem znala reči naslednje: »Pri mojih letih so vsi taboljši oddani. Ločeni so ločeni z razlogom in če je bilo nekaj dovolj hudo, da jih žene niso več prenašale, si ne misli, da bo pri tebi bolje. V primeru pa, da pri teh letih še niso imeli resnejšega razmerja, se je pa prav tako za zamisliti v čem neki tiči problem. Nekaj že ne bo v redu.« No, to potrjujem. In to ne prvič. Prav tako, hvala ti za spoznanje o tem, da navadno moški, ki so jim všeč »močne in samostojne« ženske, dobro vedo zakaj . Zato, da bodo oni lahko šibki in špilali otročke. Si pustili reševati probleme ter se konstantno porivati naprej. Hvala ti tudi za to neprecenljivo izkušnjo.

Hvala ti za bujno domišljijo, za dejstvo, da so moji strahovi v veliki večini le produkti le-te ter da, vsaj za enkrat, nič ni v resnici tako resno, kot si jaz narišem v glavi.

Hvala ti za prirojeno mi trmo, brez katere bi že zdavnaj obtičala.

Hvala ti za redne obroke, tudi mesene.

Hvala ti za to, da vem kaj hočem, česa nočem in da že prepoznam razliko med dvema.

Hvala ti, da jasno vidim svet okrog sebe. Sicer se tukaj ukvarjam z nekimi blogići (svojimi, da ne bo pomote), nekimi nesmiselnimi prerekanji o tem kdo dela prav in kdo ne…. Meeeh, je pa dejstvo, da to ni to, da to ni ravno pisanje na katerega bi bila ponosna, ki bi me furalo, to je.... Kaj vem. Kontinuiteta. Komunikacija. Hvala zanjo in hvala, da vem, da je tako.

Hvala ti, da se vidim jasno. Ljudje zelo radi malikujejo lastno čudaškost, tudi jaz sem jo včasih, no še zdaj kdaj. Ampak manj se jemljem resno, lažje živim sama s sabo. Pridem do tega, da se sploh več ne prepoznavam kot nekaj posebnega, kar sem nekoč tako rada počela. Kot bi izgubila obliko. Sem kar sem in forma postaja precej nedefinirana. Če se sebi ne zdim posebna, me tudi ljudje bolje sprejmejo. Sploh pa….. Opazujem ljudi, kako gladijo svoje čudaškosti in se mi zdijo smešni. Ujeti v svoj mehurček. Poleg vsega pa še vedo, da si v bistvu lažejo, da igrajo burko sami zase.... No, vsaj na začetku vedo. Potem pozabijo in točno to postanejo. Čudaki. Vse to vidim, že na daleč. Česa vsega človek  ne naredi za pomembnost....Za pozornost. Hvala ti, da mi je to jasno.

Hvala ti tudi za vse spremembe na sebi. Za odraščanje in zlivanje s svetom. Spominjam se mlajše različice sebe, kako sem bila v družbi ljudi obremenjena (sama s seboj!). V določenih situacijah sem pred neznanci kar trzala. Pogosto so se mi potile dlani in nisem vedela kam naj usmerjam pogled. Ugotovila sem, da tega nikoli ni nihče zares opazil, pa vseeno. Zdaj popolnoma neobremenjeno pridem med ljudi, ki to tudi vidijo. Na kavo grem lahko s komerkoli itd.... "Brezoblično-oblična" kot sem, je to mačji kašelj.... Ne vem sicer kako se to vidi od zunaj, ampak zame je življenje definitivno lažje. Hvala za to, da so stvari z leti tudi lažje, ne zgolj težje.

Za zaključek pa še…. Hvala ti za dan, ki je bil v nasprotju s pričakovanjem, precej lažji od zamišljenega. Bi dodala priprošnjo v smislu »prosim, prosim, naj se tako nadaljuje«, pa te ne bom preveč preizkušala. Se pa vsekakor priporočam .

Preseneti me, kot znaš samo ti.

In še čisto, čisto za kraj….. Merci, hvala ker si☺. Karkoli namreč že si, če te ne bi bilo,  verjetno tudi jaz ne bi obstajala. Ali pa bi bilo v moji glavi popolnoma tiho, kar je po pravici povedano naravnost nepredstavljivo.

 

Torej, vztrajaj, bodi, nikar ne vrzi puške v koruzo!