Lara Arh

“If you're reading this...
Congratulations, you're alive.
If that's not something to smile about,
then I don't know what is.”
― Chad Sugg, Monsters Under Your Head

Prijatelji (43)
Naprimer Janez
Blaž Cegnar
Kostin Mozeg
Barbara Kolmanič
Romano Rajkov
Zvone Krušič
Azra .
Rastko Plohl
Spremljevalci (23)
Matjaž Kos
Vanja Degoricija
Ness Blue
Mike 1968
Liza Whiteapple
Vinko Dolenc
Dajana Babič
A. Lui

Kategorija: Humor

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Kačji pastir, legenda in simbolični pomen
Parasomnija
Loganov beg
Aforizem dneva
Zdrava kot dren
Morske kumare
Science fiction, identifikacija in mentalno zdravje
Izbris idealista
Strategije brezupa
Človek je naložba
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Alkohol
( 1 )
analiza
( 1 )
avatar
( 1 )
bes
( 1 )
beseda
( 1 )
bit
( 1 )
bivanje
( 1 )
bolnice
( 1 )
brada
( 1 )
čevlji
( 1 )
charlie
( 1 )
človek
( 39 )
čustva
( 2 )
delavec
( 1 )
delo
( 9 )
dialog
( 2 )
dihur
( 1 )
dopust
( 1 )
dragon
( 1 )
družba
( 17 )
država
( 2 )
Duša
( 1 )
dvom
( 2 )
Ego
( 1 )
enakost
( 1 )
etika
( 1 )
Evropa
( 1 )
Film
( 2 )
filmi
( 1 )
fokus
( 1 )
Glasba
( 1 )
govor
( 1 )
Humor
( 40 )
Ideja
( 2 )
igra
( 1 )
iluzije
( 1 )
izbira
( 2 )
izmi
( 1 )
japonci
( 1 )
jaz
( 1 )
jezik
( 2 )
Kapital
( 1 )
kr neki
( 1 )
kritika
( 2 )
Krneki
( 4 )
KULTURA
( 1 )
lakota
( 1 )
legenda
( 1 )
Lepota
( 1 )
ljudje
( 19 )
logika
( 1 )
maček
( 1 )
Maribor
( 2 )
memoari
( 1 )
Milje
( 1 )
misel
( 10 )
misli
( 1 )
Mladost
( 1 )
mobing
( 1 )
moda
( 2 )
morje
( 1 )
možgan
( 1 )
muc
( 1 )
murphy
( 1 )
muza
( 1 )
nasilje
( 1 )
nedrje
( 1 )
nemoč
( 1 )
nevroza
( 1 )
norost
( 1 )
obstoj
( 2 )
odnos
( 1 )
odnosi
( 22 )
oglasi
( 1 )
otroci
( 6 )
panika
( 1 )
PBQ
( 1 )
pesmi
( 1 )
petke
( 1 )
pisanje
( 2 )
pivo
( 1 )
poboj
( 1 )
Poezija
( 22 )
pogledi
( 1 )
Polž
( 1 )
psiha
( 1 )
razum
( 1 )
razvade
( 1 )
razvoj
( 3 )
romi
( 1 )
samomor
( 1 )
sanje
( 3 )
šege
( 1 )
sistem
( 4 )
sistemi
( 1 )
smisel
( 1 )
smrt
( 2 )
spomini
( 1 )
svet
( 1 )
svoboda
( 3 )
talent
( 1 )
tašča
( 1 )
težave
( 1 )
tišina
( 1 )
trip
( 1 )
trk
( 1 )
trst
( 1 )
tumor
( 1 )
um
( 1 )
vera
( 1 )
vest
( 1 )
vizija
( 1 )
vizije
( 1 )
vloge
( 1 )
Vojna
( 1 )
vojska
( 1 )
vozniki
( 1 )
Vzgoja
( 6 )
Warhol
( 1 )
windows
( 1 )
zabava
( 3 )
zahteve
( 1 )
zavest
( 2 )
zdravje
( 4 )
želja
( 1 )
ženka
( 1 )
ženska
( 2 )
ženske
( 3 )
zobje
( 1 )
IŠČI PO ARHIVU
november 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930

Zamolčana narava matere in ženske na robu živčnega zloma

Lara Arh
17.10.2018 13:01 (Oct 17, 2018)

Ni ga opravila, ki bi ga mati ne mogla opraviti bolje od hčerke

 

Roko na srce. O cankarjanski materi se je moški spol vedno izrekal in se vedno bo, medtem ko številne vsakodnevno trpinčene hčere, modro molčijo. Vzgojene k podložnemu molku ostajajo tako znotraj družine kot tudi izven nje, neopazne in preslišane. Tovrstni molk žensko zagotovo najglobje in najbolj boleče zaznamuje, bi se pa njena okolica nad obelodanjanjem tega, flegmatično odzvala: »Jebo te bog, koji si mi ti kurac drama queen!« Psihiatri bi z okamenelim izrazom na obrazu množično tiskali pripravne diagnoze. Pajade. Preteklost je, ko ne ubije, vedno znova nedolžna. Nikomur se ne ljubi ukvarjati z njeno temačno prezenco.  

    

/Kar znotraj sebe zakopljemo, nas bo žrlo od znotraj navzven/

 

Na dnevni ravni spoznavam dekleta in žene, ki z materjo niso sposobne zgraditi funkcionalnega, zdravega, vzajemno spoštljivega odnosa. Nikakor ne, ker bi si same tega ne želele. Povprečna ženska je v lastni biti neizčrpen utopist. Id

Smisel

Lara Arh
25.05.2018 15:10 (May 25, 2018)

Moja glava je izredno svojeglava. Ona neprestano obratuje. Piči in gre po svoje. Vzpenja se po trampolinih, dela prevrate in v potankost proučuje svoj poslednji salto mortale. Glede na lenobnost fizičnega telesa menim, da so napak glavo, na napak telo prišili. To bo to. Telo nikdar in nikoli ne sledi mojim umskim naporom (in prevratom), saj je že od same mahinacije procesov fizičnega dela, krepko preutrujeno. 

 

Najbrž nikomur ni tuj eden izmed najpogostejših miselnih absurdov: "ključ moram vreči v torbo." Um si stavek ponavlja in ponavlja do točke, ko samega sebe prepriča, da je ključ že v torbi. Mnjah, ko bi vsaj tam potem resnično bil ... Guess what? Kakor si naredimo. Ko ta absurd enkrat spoznamo, razpolagamo z vsemi orodji, da saniramo morebitne, neprijetne posledice.

 

Možu sem nekega dne dejala, da želim imeti v sobi montirano bradljo. Naročila sva jo in zmontiral jo je. Vse do danes je ostala praktično nedotaknjena. Vsak večer, ko sem lezla pod kovter in jo na par metrov distan

1001. reinkarnacija

Lara Arh
25.04.2018 09:45 (Apr 25, 2018)

V 21. stoletju naj bi nam lažna informacija ne več predstavljala in ne povzročala težav. Laži je namreč od pradavnine beleženih nešteto. Vsak malar ima pač od nekdaj svoje oči. Več strahu je v njih, bolj bo popačena reproducirana podoba njegovega izkustvenega sveta. Problem nastane, ko prične človek častiti katerokoli informacijo, ne da bi doumel njeno izvorno naravo. Takrat jo bo pričel reproducirati in širiti okrog sebe misleč, da je to njegova edina poznana in možna verodostojna 'resnica'. Dejstvo je, da se od pradavnine nismo bistveno spremenili. Jezik strahu in simbolike smo povsem zamešali z jezikom resnice.

Kar se sliši ‘fajn’ in nudi uteho, ni nujno resnično. Resnica je le redko sladko zveneča in lepobesedna. V zadnjih desetletjih je zahod popadla manija čaščenja verovanj in religij, skonstruiranih v podporo različnim bivalnim sistemom in politiki teh. Lastni veri niti pod točko razno ne verjamejo in ne zaupajo, z lahkoto pa objamejo in ponotranjijo tujo. Otroke takšnih staršev

Klinc, pa ta Slovenščina

Lara Arh
20.02.2018 17:19 (Feb 20, 2018)

Globoko izdahnem.
Osvobajam utesnjenost
in si težnost razkrivam.
Na sončnem pletežu želva.
Na želvi, slon.
Na slonu 'svetomnoštvo'.
Na njem, svetobolje.
Nad njim ...
Nad njim le
neomadeževana
praznina.

mm

mm

Jups. Spet sem tam, kjer ni muh.
Preverjam.
Besede.
Občasno me preseneti samolastna izmišljotina.
Odlično zveni, je nadvse pomenska, pa vendar ne obstaja!!!
Si moraš misliti?
'Svetomnoštva' ni. 
Ne obstaja.
Kakšna krivica se dela jeziku in besedi, predvsem pa življenju samemu.
Svetomnoštvo ... Kratko, jedrnato, povedno.
Tako tipičen občutek za stanje ujetosti in tesnobnosti.

Ne obstaja, jel?! 
Ja pa kako?!!!
Ne uporabljam je prvič,
pa se mi je očitno že prvič zdela beseda tako samoumnevna,
da je sploh nisem 
preverjala

Pa mi vi prosim povejte,
kako naj sicer z eno besedo nekomu razkrijem težo kopice svetov, ki en sam svet težijo? 

Nič čudnega, da se s tolikšno lahkoto ljudem meša
in da se s tolikšno lahkoto določajo in pišejo psihiatrične diagnoze.

Pridem k psihiatru. Ta mi pristavi stol in vpraša:

Alkoholna sreča v nesreči

Lara Arh
15.01.2018 17:14 (Jan 15, 2018)

Bila sem stara petnajst let, ko mi je očim ob bolečem mesečnem perilu, ponudil brinovec.
»Če te boli 
 trebuh, tole izpij in bo takoj bolje.«

Zagrabila sem ponujeni kozarček, ga nesla k nosu in skoraj bruhnila čez balkon, ne da bi ponujeno vsebino sploh na sebi kakorkoli preizkusila.
»Petra!« je ves srečen vpoklical mojo mater, »če drugega ne vsaj veva, da Lara še ne pije!«

Ni minilo dolgo, ko sem se ga prvič zapila. S sošolcem sva iz pouka zavila v zabačen lokal v bližini, kjer sem prvič preizkusila tako imenovano podmornico. Spila sem jih seveda toliko, da mi je na koncu ponujal prvo pomoč in se obenem dušil od smeha, ko sem na stranišču čez nos bljuvala ostanke kosila predhodnega dne: »Pa daj no?! Kdo je to še videl?! Bruhati špagete skoz nos?! Le kak ti to uspeva?«

Kmalu za tem, sta se starša namenila na dopust, jaz pa sem seveda sklenila prirediti žur. Povabila sem nekaj ljudi in nakupila zalogo alkoholne pijače. Še preden se je vzdušje ogrelo, sem samostojno izničila pol litra r

Multi Persona

Lara Arh
11.01.2017 11:58 (Jan 11, 2017)

Včeraj sem imela s prijateljico nadvse zanimivo debato, ob kateri sem ugotovila, da se moj elementarni jaz sestoji iz tolikih jazov, da jim včasih prav zares nisem kos. Za lažji nadzor jih običajno poparčkam po sorodnih interesih, sicer bi ustvarila nepremostljivi osebnostni konflikt, iz katerega se prav zagotovo nič dobrega ne bi izcimilo.

Nekje v meni ždi na primer tista Lara, ki hribovja in gora, pa tudi socialnega življenja, absolutno ne mara.
Obstaja pa seveda tudi tista druga, socialna Lara, ki ji hribolazenje ni odveč, če se nahaja v skrbno izbrani družbi
(to Laro je imela moč spoznati predvsem nekdanja mladinska organizacija).
Če bi ti dve Lari spečala, bi se verjetno nikdar ne premaknila dlje od domačih vrat (prijateljica me je prijazno opozorila, da se najverjetneje še s postelje ne bi skotalila).
Z lastnim nadzornim neprimernim ravnanjem bi razplamtela povsem odvečne in, zelo verjetno, doživljenjske zamere.

Večina mojih osebnosti že rutinsko zapade v čisto paranojo in paniko

Jaz tečem bolj počas

Lara Arh
07.09.2016 16:45 (Sep 07, 2016)

Svoje čase sem v Trstu obiskovala tečaj osebnostne rasti in prvo neizpodbitno dejstvo, s katerim so nas seznanili, je bilo:
V DŽUNGLI PREŽIVI NAJHITREJŠA ŽIVAL.
Zaključek tečaja je okronalo skupinsko formulirano spoznanje: NO VICTIMS ON!
Sama sem ga kasneje prevedla v slovensko poved:  BREZ ŽRTEV NA OBZORJU!

Jebeš tečaj, ki poučuje o džungli, čeprav smo se Evropejci že davno nagnetli v mesta!!!

Seznanjena sem bila torej s povprečno srečo afriških živali;
na afriški poljani zebri ni težko že od daleč prepoznati svojega plenilca.
Levinja namreč poseduje svojo strah vzbujajočo persono, ki zebro vzpodbudi k takojšnjemu umiku.
Povsem logično je torej, da bo tekla, kolikor jo bodo nesle noge, kajneda?!
V džungli tudi ne boste srečali živali, ki bi morala brez predhodnega opozorila tropa, bežati pred levom.

Je pa v mestu kakopak povsem drugače. V navidezno urejeni in uglajeni družbi, med varljivo enakimi ljudmi, prežijo plenilci.

Naši možgančki, neprecenljiv diamant človekovega obstoja, so ti

Monument razvadam

Lara Arh
23.08.2016 21:05 (Aug 23, 2016)

Nimam veliko razvad, imam pa vsekakor tri megalomanske, katerih se zagotovo nimam namena znebiti.
Odločnost, da jih obdržim mi greni vsakdanjik do te mere, da sem oklestila svoje življenje do kosti in ga pretvorila v prostočasno rekreativno, izvenserijsko ljubiteljsko dejavnost.

Prav zagotovo se bo našel kdo, ki bo grajal mojo nespametno odločitev.
Ta bo preprosto dejal: "kompenziraj eno potrebo z drugo, pa bo! Simpl k pasulj!"
Obstajajo potrebe, ki se pač ne dajo kompenzirati.

Sploh, če si razvajen!

Veste kaj je dobro? Da jaz nisem tisti nekdo, ki bi meni nič, tebi nič, kar povprek in kar z nečem, osnove kompenziral.
Pa naj drugi svoje življenje kompenzirajo s sranjem, če jim to paše! Simpl k pasulj!


Naj pričnem z obelodanjanjem svojih razvad in posledičnih življenjskih nejevolj.

Sem po srcu gurmanka

Sem velika ljubiteljica mediteranske prehrane. Kot otrok sem živela pretežno od živeža, ki je bil zagrizel v trnk očetove ribiške palice.

Hej, pa ne mi tu zdaj z ne vem kakšnim moraliziranjem

Morske kumare

Lara Arh
24.07.2016 09:00 (Jul 24, 2016)

V kratki obleki, s slamnikom na glavi sem gazila po traku obale s kanglo v eni in ribiško palico v drugi roki, iskaje polže za nadaljni ribolov. Pravkar sem bila obšla rt, ko sem ugledala štiri, v enakomernih presledkih v vrsto postrojene figure, ki so se kar bleščale v sijaju zgodnje popoldanskega sonca. Bile so neverjetno majhne, "srednjedobne", mlečno blede in skorajda koščene. Vsaka se je oklepala svojega vedra in veselo skakljala po nizki, priobalni vodi. Ena izmed njih je pritegnila mojo dodatno pozornost. Bila je, kot bi pravkar prebegnila iz najbolj norega in odštekanega japonskega filma - Save the green planet (Jigureul jikyeora! - 2003, Joon-Hwan Jang). Bil je to možakar srednjih let, s potapljaško masko z dihalko okrog vratu, športno čepico na glavi ter z otroškimi, živo pisanimi rokavčki na rokah, iz katerih je bingljala otroška mrežica na eni in mahedrava kanglica na drugi strani. Skorajda bi bila prasnila v prešeren krohot, a sem ga na srečo uspela ukrotiti. Dregnila sem

Bajalica

Lara Arh
11.07.2016 19:08 (Jul 11, 2016)

Končno sem le prebegnila iz vrtiljaka, v katerega so me bili na silo vpregli.
C5 si je bil nadel Stephen Kingovo It-ovo srhljivo razkrohočeno, bledolično grimaso in veselo udrihal po plehnatih činelah, v ritmu neustavljivih vrtljajev. C6, njegov vestni sluga, pa je ob živo pisani mešalni mizi mojstrsko amplificiral občutke nemoči, vtesnjenosti in groze.

Jebemti pa vretenca!!!

Na vsem lepem mi mož tekom izgubljene debate postreže z dejstvom:
»Sve su ljubavi tužne...«
»O, ne, to pa ne...« se odločno uprem.
»To je grafit na ljubljanski filozofski fakulteti. Podpis: Nietzsche,« nadaljuje.
»Pomisli, en od partnerjev bo itak prehitel v smrti drugega, čeprav le za stotinko sekunde...«

Postrezite mu prosim z malo prizemljitvenega nektarja, ob vsem izpitem pivu...

»Pa ne ti meni z Nietzschejem, ki ga itak ne morem! Že res, da se fraza lepo sliši, je pa čista laž!!!
Tuga, oziroma žalost, implicira obžalovanje in/ali občutek krivde. Nismo vsi voljni nositi tolikšnih
bremen! Ajd, če bi m

Vzreja ribic babilonk*

Lara Arh
01.06.2016 13:24 (Jun 01, 2016)

V mladosti sem sanjala, da bi se morala v želji po kakovostnejšem,
manj stresnem življenju, pretvoriti v vodo.
Sanjam je kajpak vse enostavno,
v realnem svetu pa le ni vse tako.

O tem sem se bila pač morala prepričati.

Takrat sem se še potila s težavo.
Morala bi:
vsaj petnajst minut sedeti v finski savni...,
se vsaj pol ure nastavljati žgočemu poletnemu soncu...,
fizično izmučiti svoje telo do skorajšnje nezavesti...

V teh primerih bi znala kakšna kapljica,
v upočasnjenem posnetku,
pricurljati z mojega podkožja na plano.

To je razlog, da sem sčasoma nad sanjami obupala in idejo povsem ovrgla.
Čeprav je bila, še danes zlahka izrečem, krepko briljantna.
Sprijaznila sem se z dejstvom, da voda pač ne bom nikdar postala.

Minila so leta in nenadoma so se pričele mojemu organizmu dogajati zelo čudne in nadvse kompleksne stvari.
Ena izmed teh je prebujanje ob štirih zjutraj, ko ne veš ali si izpod tuša stopil ali se, čez noč, v vodno kopel spotaknil.
Najprej sem seveda vsa začudena, okrivila posteljno preg

Vaaaaaaaaanda

Lara Arh
19.05.2016 20:31 (May 19, 2016)

Faza odpičenost - 1355. del sage, npr.

Odločim se nameniti se v sosednjo gostilno še po kako pivo.
Pa ne mi sedaj prosim s filozofiranjem: kdor pije sam, umre sam.
Nisem vam tega izpovedala, ker bi od vas pričakovala kakršnokoli filozofijo.
Tako sem se BILA pač odločila. Pa kaj potem?!
Nad trenerko zvlečem balonarski plašč, ne da bi se sploh vprašala, koliko je sploh stopinj zunaj.
Odkorakam v sosednji bar.

Sami moški.
Klasika...
Dekle za šankom me sicer ugleda, vendar se odloči, da bom zanjo nevidna ostala.
Dolgolasi možakar za pultom prične z lastnim, najverjetneje povsem naravnim, obredom.
Prepevati prične na moje LEVO uho.
Obnašam se, kot da ga ne slišim.
Prepeva močneje.
Pogledam v njegovo smer, da se prepričam, ali smem zaupati svojim čutom.
Menda me ja še ušesa niso pričela voditi scat...
Oglasi se še močneje.
Pogledam v stran.
Prepevanje se stopnjuje... (opažen se je kajpak počutil...)
Še enkrat se zazrem vanj in se krepko zadržujem, da ne počim v smeh.
Na srečo se vrne izginula, v času izgubljena

Panika računalniškega imbecila

Lara Arh
18.05.2016 11:13 (May 18, 2016)

Vsakič znova se presenetim.
Sami sebi dokazujem, da sem živa?
Menda...
Trenutno je mož na mladinski delavnici, se je pa pred odhodom krepko razburjal nad Win 10 sistemom,
ki samovoljno zaganja svoje posodobitve na način, ki je za uporabnika vse prej kot prijeten, še manj produktiven.
Tekom delavnega procesa kursor miške zmrzne na ekranu in brez vsakršnega opozorila postane njegovo
premlevanje bolj pomembno od kateregakoli uporabniškega dela.
Ko človek ves besen vklopi vnovični zagon ugotovi ne le, da se je sistem posodobil,
temveč da razpolaga s celim kupom na novo naloženega neželenega sranja.
Tako sem predhodni teden poslušala bentenje mojega nesrečnega moža med tem,
ko sem lahko sama na svojem prenosniku še mirno in nemoteno opravljala svoje delo.

Seveda se vsakršna Windows posodobitev širi postopoma.
Najprej so je deležni uporabniki namiznih računalnikov, s tedenskim zamikom pa nato preide na prenosnike.

Tri dni nazaj Lara benevolentno sestavlja kolaž za svojo stranko.
Nenadoma zmrzne miška

Petek 13

Lara Arh
14.05.2016 20:40 (May 14, 2016)

Petek.
Težko pričakovani konec tedna na vidiku.
Sreča.

Ob enajstih zjutraj v pisarno vstopi romkinja.
Premočrtno se nameni k moji pisalni mizi.
Moj pogled je kot vedno usmerjen v računalniški ekran in pravkar z miško prestavljam objekt na virtualni poli.
Vprašljivo se zazrem vanjo.


"Malo drobiža bi prosila..." in že mi razlaga, kako njeni bolani otroci potrebujejo denar za prepotrebna zdravila...
Hudo mi je.
Ne že spet, si mislim.
Kako zavraga naj nekomu rečem ne?!
Ne znam. Nočem.
Sežem v denarnico in ji namenim nekaj drobiža.

Vsak dan se izza katerega od mariborskih uličnih vogalov name prilepi berač ali dva.
Skoraj vedno se pustim presenetiti.
Naučila sem se reči ne, čeprav s tem dejanjem vedno en del same sebe pokopljem.
Ne morem se sprijazniti z revščino.
Enostavno ne gre.
Čeprav ne nosim nje krivde, se moja nemoč v njo spreobrne.

Nisem neskončna.
Ne zmorem.
Grozljivo je, če te beraštvo celo v službi najeda.

Najraje bi se izolirala v zavetje varnega doma.
Lahko se pretvarjam, da sem agora/antropofobik.
Bi

Odpičenost

Lara Arh
13.05.2016 12:33 (May 13, 2016)

»Odštekanost« očitno ni ravno moja modna muha. Prepatetična beseda, za moj okus.

»Hoh, kok sem jaz odštekana,« se je pohvalila over fifty kratkolasa blond amaterska slikarka, ki je v živopisanem parurju poskakovala ob mladoletni hčeri, kot bi jih imela sama osemnajst.
Z možem sva se iz vljudnosti obrnila vstran, da bi naju ne videla umirati od smeha.
Bilo je to enkrat na morju...
Daleč nazaj.

Ob vzhičenosti te ženske sem sicer doumela, kako sta se morali počutiti moja mati in teta, ko sta mi kot mladoletnici, dihali za vrat. Sledili sta mi po vseh ljubljanskih najbolj zakotnih in zakajenih diskotekah.
Pravzaprav jima je moje uporništvo služilo kot optimalen izgovor, da sta dajali duška lastni neizživetosti.

Nekdanja upornica ostaja seveda upornica tudi danes.
Z »odštekanostjo« ne želim imeti nič skupnega.

Izbiram neprostovoljno samopomočno »odpičenost«.
Moja bit se naravna na kaos melodije House of fun, nekdanje irske glasbene skupine Madness.
Pretvorim se v cirkuški miks vzhičenja

Preprosto vprašanje

Lara Arh
26.04.2016 19:31 (Apr 26, 2016)

Vprašanje možu: "Kedaj ti v  prostor vstopaš?... Vžigalo mrknilo,... prižigača ni."

PS :Hvala ti PW, za to poezijo. Ta je edina, ki se mi zdi mojega življenja vredna... Al pa hvala možu, ker sploh na PW-ju obstajam. Eto. Odločla sem se!!!! Hvala možu!

Ženske

Lara Arh
26.04.2016 15:27 (Apr 26, 2016)

Takole vam povem... kot sem bratu ob današnjem prvem pivu.
Če hoč'te moški fajne ženske 'met, pole se mor'te sprjazn't, da so zatežene.
Takav nam je "fazon".

Če neč'te fajn ženske 'met, pole je čist' vseen k'tero in kako 'zberete.

Njene prednosti so lahko zelo raznolike:
1. vedno vam bo le v okras,
2. zna vam globok seč' v žep, ampak si boste s tem vsaj kup'l njen mir,
3. tiho bo vsakič, ko boste to od nje zahteval.

Slabosti:
1. če vi nau'te njenga problema reš'l, ga ne bo n'ben drug,
2. če vi nau'te njenga problema reš'l, ga ne bo n'ben drug,
3. če vi nau'te njenga problema reš'l, ga ne bo n'ben drug.

K'tere so pa prednosti zateženih žensk?
1. same rešujemo svoje probleme (čeprav vam ob tem nehote ustvarimo kup drugih (konkreten primer lahko podam le na osebni ravni, ker nam ni glih v ponos...),
2. smo povsem neodvisne (raz'n takr't, k nam zmanj'ka d'narja),
3. znamo srat po glav' zard stvari, ki se nam zdijo pr'v's',res nemogoče (pa ne, da bi vas zar'd tega 'mele kek m'nj rade...).

K'tere njihove s

Voščenka

Lara Arh
15.04.2016 19:02 (Apr 15, 2016)

Naj bo to zadnji utrinek iz serije: moja mladostniška leta.
Bila sem mlada in vihrava, petnajst let mlajši brat je bil majhen in trmast kot noč, mati obsedena z redom in čistočo.
Tudi kontrole in komande ji ni manjkalo, tako da je očim večino časa prečikal na WC-ju z izgovorom, da rešuje sudokuje. Niti zemljotres ga ni izgnal iz povsem varnega zavetja.

Jutro je vedno pričelo prezgodaj, ko se je tema še krepko zgrinjala čez celo mesto.
Mogočen zvok sesalca je z basovskimi zvoki pretresal stanovanje ter se občasno sočasno pridruževal bobnenju jutranjega zaspanega avtobusa na obhodu čez mesto.

"Faaaaaaaaaaaaaak! Pa ne že spet," sem si običajno mela oči vsa prekrokana od prejšnje noči, ko sem bila neslišno kot miška zdrsnila iz postelje ter se skrivoma pognala nočnemu lajfu naproti. Običajno sem se priplazila domov ob prvem svitu, pijano lazila čez tri nadstropja stanovanjske zgradbe in potuhnjeno legla nazaj k počitku. Nikdar naspana.
Sledi nočnega življenja je bilo potrebno znati vsako jutro

Materina izbira 2

Lara Arh
14.04.2016 11:09 (Apr 14, 2016)

Po težavni ločitvi sem se brez sina vrnila v Ljubljano in občasno obiskovala družino na Viču.
Tamkajšnja hiša je bila vedno polna ne le prebivalcev, temveč tudi najrazličnejših obiskovalcev.

Nič hudega sluteča sem se nekega dne znašla za prostorno dnevno mizo s staršema in očimovim sodelavcem.
Bil je to visooook, krepko grajen možakar, katerega vnanjost je asocirala na mogočnega, mitološkega Atlasa.
To je tisti starogrški heroj, ki cel svet na plečih nosil, vključno s samim sabo...
Ni me nanj spominjal, ker bi bil tako zelo mišičast. Bil je pač več kot mogočen, ker "obširno soliden".

Družba je veselo čebljala ter na vsake toliko srknila iz steklenih kozarcev, v katere je bil nalit domač bezgov sok.

Bila sem večinoma tiho. Stremela sem k zadovoljitvi očimove izposojene in ničkolikokrat ponovljene misli:
"Prije stavljanja jezika u pogon, uključi mozag!"

Dovolj dobro se poznam in kot pribito vem, da je potemtakem bolje, da se ugriznem v jezik preden sploh usta odprem. Razlog več, da zapustim vesel

Materina izbira 1

Lara Arh
13.04.2016 10:51 (Apr 13, 2016)

Ob pogovoru s prijateljico se mi je utrnilo vprašanje ali smo zahodnjaški otroci res svobodni pri naših ljubezenskih izbirah.

Pri osemnajstih letih sem se pričela bolj intenzivno zanimati za fante, kar zagotovo ni ušlo vedno budnemu materinemu očesu. V stanovanje so vstopali večinoma dolgolasi, po starševskem mnenju povsem zapuščeni pripadniki moškega spola. Nikdar ne bom pozabila očimove razjarjenosti nad dejstvom, da si prijatelj natika njegove enormne copate.
"A zdaj bodo pa tvoji ušivi dolgolasci moje copate nosili?!"

Uf... moram priznati, da sem se njegovega prebadajočega pogleda tako prestrašila, da njegovih copat nisem več ponujala, pa če so prijatelji razpolagali s še tako velikimi stopali.

Bilo je jasno kot beli dan, da bo potrebno za mlado, ljubezni godno dekle poskrbeti, preden z napačno izbiro zapečati prihodnost družine. Zavarovati njeno varno okolje srednje visokega socialnega stanu, da bi ga ne z napačno izbiro prevagalo v srednjega ali celo pogreznilo mnogo niže, k socialn

Oglasi

Vsi oglasi tega uporabnika

grafična oblikovalka s 16-letnimi izkušnjami na področju oblikovanja tiskovin, spletnih strani in multimedijskih vsebin išče priložnosti za sodelovanje. https://www.pinterest.com/arhlara/ars-libra-design/ http://www.ars-libra.si

Kategorija: Storitve

Cena: 20 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj