Lara Arh

“If you're reading this...
Congratulations, you're alive.
If that's not something to smile about,
then I don't know what is.”
― Chad Sugg, Monsters Under Your Head

Prijatelji (43)
Dare Likar
Ness Blue
Blaž Cegnar
Barbara Kolmanič
Skozi Moje Oči Prader Willi Sindrom
Radmila Čučak
Danijel Golobič
Kostin Mozeg
Spremljevalci (23)
Mariabobakova753 Bobakova
Alenka Keber
Ness Blue
I K A
Liza Whiteapple
Vinko Dolenc
Rhiannon Rose
Naprimer Janez

Kategorija: Življenje

NAJBOLJ OBISKANO
Najbolj obiskane objave v zadnjem tednu. Osveži se vsako nedeljo.

Kačji pastir, legenda in simbolični pomen
Parasomnija
Zdrava kot dren
Aforizem dneva
Science fiction, identifikacija in mentalno zdravje
Izbris idealista
Strategije brezupa
Človek je naložba
Acqva
Loganov beg
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Alkohol
( 1 )
analiza
( 1 )
avatar
( 1 )
bes
( 1 )
beseda
( 1 )
bit
( 1 )
bivanje
( 1 )
bolnice
( 1 )
brada
( 1 )
čevlji
( 1 )
charlie
( 1 )
človek
( 39 )
čustva
( 2 )
delavec
( 1 )
delo
( 9 )
dialog
( 2 )
dihur
( 1 )
dopust
( 1 )
dragon
( 1 )
družba
( 17 )
država
( 2 )
Duša
( 1 )
dvom
( 2 )
Ego
( 1 )
enakost
( 1 )
etika
( 1 )
Evropa
( 1 )
Film
( 2 )
filmi
( 1 )
fokus
( 1 )
Glasba
( 1 )
govor
( 1 )
Humor
( 40 )
Ideja
( 2 )
igra
( 1 )
iluzije
( 1 )
izbira
( 2 )
izmi
( 1 )
japonci
( 1 )
jaz
( 1 )
jezik
( 2 )
Kapital
( 1 )
kr neki
( 1 )
kritika
( 2 )
Krneki
( 4 )
KULTURA
( 1 )
lakota
( 1 )
legenda
( 1 )
Lepota
( 1 )
ljudje
( 19 )
logika
( 1 )
maček
( 1 )
Maribor
( 2 )
memoari
( 1 )
Milje
( 1 )
misel
( 10 )
misli
( 1 )
Mladost
( 1 )
mobing
( 1 )
moda
( 2 )
morje
( 1 )
možgan
( 1 )
muc
( 1 )
murphy
( 1 )
muza
( 1 )
nasilje
( 1 )
nedrje
( 1 )
nemoč
( 1 )
nevroza
( 1 )
norost
( 1 )
obstoj
( 2 )
odnos
( 1 )
odnosi
( 22 )
oglasi
( 1 )
otroci
( 6 )
panika
( 1 )
PBQ
( 1 )
pesmi
( 1 )
petke
( 1 )
pisanje
( 2 )
pivo
( 1 )
poboj
( 1 )
Poezija
( 22 )
pogledi
( 1 )
Polž
( 1 )
psiha
( 1 )
razum
( 1 )
razvade
( 1 )
razvoj
( 3 )
romi
( 1 )
samomor
( 1 )
sanje
( 3 )
šege
( 1 )
sistem
( 4 )
sistemi
( 1 )
smisel
( 1 )
smrt
( 2 )
spomini
( 1 )
svet
( 1 )
svoboda
( 3 )
talent
( 1 )
tašča
( 1 )
težave
( 1 )
tišina
( 1 )
trip
( 1 )
trk
( 1 )
trst
( 1 )
tumor
( 1 )
um
( 1 )
vera
( 1 )
vest
( 1 )
vizija
( 1 )
vizije
( 1 )
vloge
( 1 )
Vojna
( 1 )
vojska
( 1 )
vozniki
( 1 )
Vzgoja
( 6 )
Warhol
( 1 )
windows
( 1 )
zabava
( 3 )
zahteve
( 1 )
zavest
( 2 )
zdravje
( 4 )
želja
( 1 )
ženka
( 1 )
ženska
( 2 )
ženske
( 3 )
zobje
( 1 )
IŠČI PO ARHIVU
november 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930

Monument razvadam

Lara Arh
23.08.2016 21:05 (Aug 23, 2016)

Nimam veliko razvad, imam pa vsekakor tri megalomanske, katerih se zagotovo nimam namena znebiti.
Odločnost, da jih obdržim mi greni vsakdanjik do te mere, da sem oklestila svoje življenje do kosti in ga pretvorila v prostočasno rekreativno, izvenserijsko ljubiteljsko dejavnost.

Prav zagotovo se bo našel kdo, ki bo grajal mojo nespametno odločitev.
Ta bo preprosto dejal: "kompenziraj eno potrebo z drugo, pa bo! Simpl k pasulj!"
Obstajajo potrebe, ki se pač ne dajo kompenzirati.

Sploh, če si razvajen!

Veste kaj je dobro? Da jaz nisem tisti nekdo, ki bi meni nič, tebi nič, kar povprek in kar z nečem, osnove kompenziral.
Pa naj drugi svoje življenje kompenzirajo s sranjem, če jim to paše! Simpl k pasulj!


Naj pričnem z obelodanjanjem svojih razvad in posledičnih življenjskih nejevolj.

Sem po srcu gurmanka

Sem velika ljubiteljica mediteranske prehrane. Kot otrok sem živela pretežno od živeža, ki je bil zagrizel v trnk očetove ribiške palice.

Hej, pa ne mi tu zdaj z ne vem kakšnim moraliziranjem

Svoboda

Lara Arh
30.05.2016 10:17 (May 30, 2016)

Poznam dva umetnika.
Ljubila sem.
Oba.
Izbrala sem ju bila.
Zaradi njunih identitet.
Neponovljivih, neprilagojenih, povsem svobodomiselnih.

Ona...
Ustvarjalna.
Mojstrica kolorja.
Čarobna.
Ne želi od lastne ustvarjalnosti živeti.
Radodarna, umetnost svetu podarja.

Spoznavanje,
druženje,
Ljubezen.

Stavhala je rimski mozaik
in iz njega sestavila magično število.
"Za srečo," je dejala
in mi stisnila v dlan sedem belih in sedem črnih drobnih kock.

V steklenički stekleni sem jih dolga leta hranila,
dokler jih ni mati zavrgla.
Ni poznala njihove vrednosti
in ni me po njej povprašala.

On...
Nekoč krpal je zeppeline iz blaga.
Oblikoval glinene broške
in oživljal lesene strukture.
Pisal scenarije
in ustvarjal koreografije...
Ni umetnik, pač odvetnik...
Širokega spektra.
Po srcu umotvorec in genij...

Spoznaval me je z umetniki.
Bili so le senca
njegovemu večplastnemu stvarjenju.

Ne želi od lastne ustvarjalnosti živeti.
Z morjem, na morju in z družino zdaj diha.

Nikomur ne zavidam.
Niti Ljubezni in niti kisiku.
V nosnicah pa osta

Življenje na preži (avtorski OPUS s samokomentarji)

Lara Arh
09.05.2016 17:49 (May 09, 2016)

Takole je.
Takole sem se odločila.
Odgovoriti vsem tistim jaguarjem, ki izza svojega kupa ščavja preži na male ž'vali.

To je že čista GVERILA, majke mi.

(Moj trenutni status na FB se glasi takole:
Lara je danes najbolj opevano ime na PW zidu.
In to ne zato, ker bi k temu stremela, kar je tudi razvidno iz števila njenih komentarjev.
Majke mi, še slavna bom postala.
Hvala vam, hvala....

Brez všečkov mi živeti ni, to mi raja govori.
(pesem si lahko prepevate na melodijo: brez ljubezni mi živeti ni)

PS: hudič je, k ta raja niso več otroci!!!

Neglede na to, kaj mi bo priletelo v glavo nazaj, vam bom tole spisala.
In Lara nikdar ne briše svojih blogov.
100x jih popravlja in 100x objavlja. To vsekakor.
Lara ni in ne želi biti nikomur popolna, razen sebi.
In ako 100x en blog popravim je to zato, ker to zase počnem.
Pišem, da sem PISNA.
Ako sem PISNA, bom lažje pomnila, ker mi spomin počasi peša.
Sem vesela, da sem zlata ribica,
nočem pa to ostati celo življenje sebi!

Torej MOJE sporočilo, oziroma VEROVA

... ker sem terorist

Lara Arh
18.11.2015 17:47 (Nov 18, 2015)

Že nekaj dni mi v glavi odmeva Putinova obljuba da bo tistemu, ki bo izdal informacijo o terorističnem bombnem napadu, izplačal 45 mio nagrade. Računica v glavi se je pričela zelo neodvisno in zelo hitro materializirati v prid mojih najbližjih v trenutku, ko so njegove besede zadonele prek medijskega prejemnika...

Naj se predam?
Bo vsaj nekdo imel kaj od tega.
Moje življenje bo izpolnjeno, ako bom svojim najbližjim zagotovila obstoj ter preprečila,
da bi postali izkoriščana živina neosvobajujočih sistemov...

Ob čeprav preprosti matematični rešitvi, se mi seveda poraja cela vrsta vprašanj:

1. bodo nagrado moji najbližji pridobili tudi, če se sama predam?
2. me mora kdo drug prijaviti? V tem primeru bom hvaležna  vsakomur, ki bo to dejanje v mojem imenu opravil...
...z zagotovilom seveda, da ne gre za nateg in ne bomo na koncu vsi po vrsti potegnili ta kratko (prijazna sem, mona pa vsekakor nočem biti). Pripravlljena sem tudi odvesti določeno sumno iz nagradne kvote na bančni račun svojega p

Mona(o)(b)log

Lara Arh
05.11.2015 13:37 (Nov 05, 2015)

Vsakič, ko ležem v postelj in bi morala pogasiti računalo ter prekiniti tok miselnega procesiranja, se avtomatično zažene on.
Skrivnosten program, tiho brneč v sistemskem ozadju. Tekom dneva se ponižno potuhne in nesebično dovoljuje vklop tisoč in ena drugih sistemskih orodij ter potek neskončnih logičnih procesov za potrebe tujih trgov. Tako skromen... Tako sekundaren... Tako hudičevo preudaren... Šele ob izklopu zadnje celodnevne delovne aplikacije, bo pričel prepotentno demonstrirati lastne zahteve.

Vsakič znova ga skušam povsem neuspešno, v kali utišati in ugonobiti.

Sledi neprijetna ugotovitev da pa to, žal, ne gre. Počasi se pričenjam zavedati njegovih samopomembnostnih vrednot.
Gre za edini program natrpan z identifikacijskimi lastnostmi, katerega nisem sposobna izklopiti in niti ne resetirati.
Od mene zahteva neprestano odgovorno križno preverjanje podatkov in verificiranje uskladiščenih, vse prej kot prijetnih formul ter izračunov. Gumb za skrajnostno samouničenje je že dolgo t

Oda življenju

Lara Arh
27.04.2015 20:51 (Apr 27, 2015)

Najraje bi živela od prane, ker je popolnoma vse, kar nas obdaja živo... Le kje ždi tisti Bog, ki me bo uspel prepričati, da nekaj sodi v živo in nekaj v neživo naravo??? (Drevo spoznanja - Maturana in Varela)

To, da rastline ne vpijejo, še zdaleč ne pomeni, da ne čutijo. Smo del življenja in življenje ima svoj cikel, če nam je všeč ali pa tudi ne. In od prane se ne da živeti... Žal.

Zato mi je povsem vseeno, kako se človek prehranjuje, v kolikor le ohranja stik s hrano na mizi. Dokler se ne nažira, temveč poje kolikor potrebuje, da preživi. Dokler ni usmerjen v stalno zadovoljevanje lastnega pohlepa.
Res je, živimo v instant sistemu. Ni nam več potrebno tekati za hrano in trgovske police so prenasičene z živili, ki se raje mečejo stran, kot bi se podeljevala lačnim.

Marsičesa ne odobravam. Pravzaprav se mi življenje še zdaleč ne zdi tako zelo fascinantno kot je mnogim in temu sem pošteno hvaležna, saj moj "pohlep" ne bo dovoljeval, da bi se naprezala živeti ta planet 5000 let i

Dvom 2

Lara Arh
07.04.2015 10:54 (Apr 07, 2015)

Dvoma nas je običajno strah, saj ne vemo, kaj bomo srečali izza njega.
Strah nas je virtualne smrti, kajti dokler ne umremo, ne vemo ali je bila naša smrt le namišljena.

Pa vendar, je vsako živo bitje obsojeno na večno umiranje.
Na razvoj novih preživetvenih strategij, katere v pozabi preizkuša v novih situacijah z okoliškim svetom.
Vzorec se ponavlja, ravnovesje ohranja. Ničkolikokrat se je žival znašla v gobcu druge, preživela napad in živela neobremenjeno dalje. Govorim o svobodnih, nikakor ne človeku podjarmljenih živalih, ki so se naučile simbiotično
živeti tudi njegovo neskončno depresijo, saj jih nekdo pri tem vzpodbuja. V naravi svobodno izbirajo - živijo ali se prepustijo smrti.

Težava človeka je, da ga, razen lastne vrste, nihče ne ogroža.
In vedno ga bo nekdo nahranil... Navsezadnje smo humana rasa, kajneda?

Dolžni smo skrbeti za lastno samovzgojo, kajti nihče drug nas ne bo nikdar vzgojil.
Naši predniki so se posluževalii iniciacij, da bi človek opustil preživetveno n

Puberteta - strup, ki kačo ubije

Lara Arh
04.04.2015 16:51 (Apr 04, 2015)

Pred mnogimi, mnogimi leti, je živela mladostnica.
Težavna in strupena.
Karakteriziralo jo je cel kup nekih kvazivrednot, ki so se na srečo z leti porazgubile v deželi dinozavrov;
površnost, nevztrajnost, maščevalnost, manjvrednostni kompleksi in celo fokus....
Tega je imela toliko, da je znala pretvoriti vsako muho v največjega slona.
Mazohizem bil je njena največja razvada...
Hišni ljubljenček, ki ga je objemala, pestovala in hranila z obilico vse prej kot sladkih otroških spominov.

Potrebno je bilo veliko let, da je svoj izkustveni svet poglobila, sistemizirala, pretresla ter izločila iz njega
vso nepotrebno kramo, ki ji oteževala je obstoj.
Zalučala jo je daleč stran... v deželo dinozavrov..
Tam je menila, se bo ta porazgubila,
se k njej, nikdar več ne vrnila...

Leta so minevala, začinjena z vsakovrstnimi izkušnjami.
Napajala se je le z njihovim neškodljivim nektarjem.

Nenadoma izza grma piči nekaj jo ostro'...
Pred njo stoji, ji kačji strup v obraz vrešči:
"V tvoji sem deželi bil, kramo tvoj

Hčerka in Prader Willi sindrom

Lara Arh
24.12.2014 16:58 (Dec 24, 2014)

Spoznala sem jo, ko je imela tri leta in pol. Okroglolično, dobrovoljno, vedno nasmejano, čebljavo deklico, z veliko ljubeznijo do namišljenega branja.

Za razliko od ostalih otrok ni bila pretirano gibčna in niti ne crkljiva. Mišice je niso ubogale, kar pa ni prav nič vplivalo na njen raziskovalni, razposajeni duh.

Z njo in njenim očetom sem se prvič odpravila na morje, na skupni dopust.
Zaprepadeno sem nekaj zaporednih juter ugotavljala, kako mala miška brez naše vednosti zapušča šotorske prostore in se povsem svobodno in brez zadržkov potepa po bližnji in daljni okolici.

Tretjega dne se je s svojega zgodnjega, jutranjega pohajkovanja vrnila z veliko vrečko, v katero je bila natrpala celoten nabor izdelkov za osebno higieno, ki nikakor niso pripadala nam.

Jooooj, kako je bil ata jezen. Ampak ne nase… Dekletcu je dovoljeval mnogo večjo svobodo, kot si jo je lahko njena glavica privoščila in temu je sledila moja več kot utemeljena jeza, naslovljena ati-ju.

Čez približno leto smo zaživ

Sin

Lara Arh
09.12.2014 15:00 (Dec 09, 2014)

Moji roki objemata volan. Oči imam uprte v vlažno bežeče cestišče, ki ga osvetljuje sloj žarometov.

V živčnih celicah mi odzvanja zvok polomljene angleščine:
"Zagotovo ga bo pustila... Mislim, da je že izvedel... Ne, ne bosta več dolgo..."

Občutek imam, da mi bo glavo raztreščilo.
Le kolikokrat mu moram povedati, naj se ne dere ljudem na ušesa kot kakšen razpuščen Italijan.

"You were pussy traped!" se mu v smehu rogajo besede z zadnjega sedeža.

Sine se je odločil. Postati igračka dekletu, ki z velikim zadovoljstvom sedi na dveh foteljih in z njima tudi seksa.
To si vsekakor zasluži, ker je tako zelo nežna, tako zelo sramežljiva, tako zelo pohlepna in tako preklemano negotova vase....

Vsak tretji stavek je namenjen NJEMU, njegovemu tekmecu.
Spomnim se stare italijanske popevke čudaškega avtorja z enigmatičnim imenom Renato Zero (= Renato Nula): "Il triangolo no, non l'avevo considerato..." (trikotnika nisem predvideval...)

"A pa hodiš z NJIM?!"  se nadaljuje porogljivo zbadanje z zadnjega sed

Beseda o samomoru

Lara Arh
02.12.2014 14:50 (Dec 02, 2014)

V mladosti me je nekdo opozoril, da je slovarska definicija samomora, beg pred norostjo.

Kaj je norost? Strah, ki nadvlada razum.
Strinjam se z Glasserjevo teorijo, ki govori o tem, da bi morale biti človekove osnovne potrebe v ravnovesju.

Dejstvo je, da le-te mnogokrat, zaradi povsem različnih osebnostnih ali okoljskih faktorjev, težko uravnovesimo.
V tem primeru se moramo naučiti kompenzirati in manjkajočo potrebo nadomestiti s čem drugim, kar pa ni vedno mogoče. Če si lačen, te ljubezen ne nasiti.


Ljudi je nešteto, težav nešteto in vsi se z njimi na drugačen način spoprijemamo.
Nobena rešitev ni vredna človeškega obsojanja - niti beg pred življenjem.

Kot sem danes zapisala:

Vsak človek nosi natančno tolikšno breme,
kot ga je sposoben nositi.
Nato se najde, izgubi, ali pristane v vicah.

Kar je absurd, saj že sama izbira implicira to, da se je nekdo NAŠEL.
Najde se nekdo torej tudi, ko se odloči izgubiti ali pristati v vicah...


Sama sem že celo večnost v slednjih in skačem kot po magičnem g

Loganov beg

Lara Arh
01.12.2014 13:29 (Dec 01, 2014)

Že dolgo razmišljam o tem blogu. O perečem trnu v peti, ki zna biti predmet posmeha znotraj univerzalne farse, v kateri se nahajamo.

Ko sem bila stara dvanajst let sem si prvič ogledala film Michaela Andersona - Loganov beg, ki me je na račun uprizorjene stvarnosti, povsem prevzel. Takrat sem v njem uzrla farso človekovega rodu.

Za tiste, ki filma niso videli, na kratko povzemam vsebino:
Dogajanje je postavljeno v leto 2274. Modernizirana, navidezno idilična družba je ujetnik postapokaliptičnega podzemnega sintetičnega prostora. Prostorska stiska in neoporečen življenjski slog zahtevata svoje - vsakega prebivalca v tridesetem letu starosti usmrtijo.

Kot se za vsako družbo spodobi, tudi Loganova obudi v življenje sistemu primerno religijo. Hiba (črna luknja) vsake družbe pa je seveda svobodomiselni upornik. V tem primeru je to seveda Logan, ki se iz povprečnega anti-junaka kaj kmalu spremeni v heroja.

Film sem si v različnih življenjskih obdobjih večkrat ogledala in bila vedno znova očar

Ta preklemana matrica

Lara Arh
27.11.2014 13:33 (Nov 27, 2014)

Ne vem več kaj naj si mislim. Niti ne kaj naj rečem. Vse, čisto vse, je že bilo izrečeno. Njihovi na pogled razumevajoči obrazi se dolgoročno niso kot taki izkazali. Dušo mi preplavlja dvom in z njim se je v moje življenje prebudila dvojnost, ki jo nadvse preziram. Na eni strani nesmisel, ki duši vsakršno kreativnost in stvarjenje ter potrjuje popolno odvečnost moje biti, na drugi potreba po potrditvi jaza - vrednot, ki so sicer velecenjene, vendar le na papirju in v izgovorjeni besedi.

Postanem manično depresivna.

Organizacija pravijo, naj bi bila vodilo človeštva. Težava nastopi, ko se izkaže, da je razvoj mogoč tudi v najhujšem kaosu. Ko preklemane gazele razkazujejo svoje tanke, fine nožice na račun pregorelega kadra, ki je vedno znova zamenljiv.

Skušam doumeti dogajanje in se učiti strategij, ki bi mi omogočale obstoj znotraj takšne družbe. Izvajalec ne morem biti, ker ne pridobim potrebnih napotkov in materialov. Vodja projekta ne morem biti, ker moje delo ponikne v neodzivnost

Človek je naložba

Lara Arh
19.10.2014 18:10 (Oct 19, 2014)

Pobezljani kapitalistični, sužnjelastniški sistem je namensko pozabil. Pozabil, da je vsak človek največja naložba v prihodnost.

Na podlagi včerajšnje korespondence prek e-pošte sem se odločila, da tole spišem. Predvsem za svojo dušo, če pa bo tudi kaj zaleglo, toliko  bolje.

Leta sem delovala znotraj popolnoma nerazsodnih realnosti posameznikovih podjetij. Leta oropana besede, človeškosti in nenavsezadnje tudi plačila, ki nikakor in nikdar ni odražal tiste odgovornosti, ki jo vlagam v svoje delo.

Ampak... ne gre vseh krivd pripisovati hierarhično, od vrha navzdol. Dokler se ljudje ne bodo zavedali samih sebe in se bodo raje ukvarjali z nebulozami kot z lastno dodano vrednostjo (konkretnostjo), se nam ne bo godilo prav nič drugače.

Pred mnogimi leti sem se kot oblikovalka uspela zaposliti v enem izmed novogoriških podjetij. Izsilila sem tudi najvišjo plačo. Izsilila? Laž!!! 

Nikogar nisem podkupila in nikomur grozila. V tistem času so se podjetja grebla zame, kar sem seveda uspešno i

vino - tudi poceni je dobro

Lara Arh
17.10.2014 20:33 (Oct 17, 2014)

V vinu ždi omama in pozaba.
V vinu ždi življenje, kopni hitenje in zoprno brnenje.

Poceni vince piti in se veseliti...
Da, to me veseli, ko osama pred mojim pragom ždi.

In sladki vetrič odnese mi skrbi,
ko rima molčati ne pusti.

Molčečnost

Lara Arh
17.10.2014 19:56 (Oct 17, 2014)

Glede na to, da sem v predhodnem blogu pod PS komentar zapisala, da bom danes težko tiho in bodo najverjetneje tipke laufale kot po maslu upam, da mi je in bo še do nadaljnega, pol oproščenega.

Kot običjajno, v času samolastnega kuliranja preberem veliko tujih zgodb. Življenja in občutenja drugih, postanejo za sekundo moja last... moj problem. Hvala bogu le za sekundo, dokler se ne izkašljam na papir. Seveda se moram tudi jaz ob kakšno izjavo spotakniti in obregniti. Saj sem vendar živa...  In moji atomi trkajo.

Tokrat se je to zgodilo ob zapisu soblogarice Marije Hrvatin, avtorici bloga Benigno ali maligno (podajam povezavo: http://www.publishwall.si/marija.hrvatin13/post/111087/benigno-ali-maligno).

Naše preljubo zdravstvo, ki to niti ni... Skrajni čas, da bi Slovenci začeli bob imenovati bob... Poznamo namreč en kup protislovij. Naj pričnem pri izrazu dohodnina, ki to ni. Ko slišim to besedo pričakujem namreč, da me bo enkrat letno denar DOHAJAL. NIKAKOR NE zapuščal in ODHAJAL, nezn

Panika

Lara Arh
17.10.2014 18:09 (Oct 17, 2014)

»Imaš za kruh?«
Privzdignem glavo in se zazrem malemu možu v oči.
Zopet eden, ki je navsezgodaj zjutraj, na moji vsakdanji poti po mariborski Gosposki ulici, mene našel.
In predvčerajšnji deček, ki je beračil na vhodu cvetličarne na taisti ulici. Pa sem mislila, da je služenje na račun mladoletnih oseb, kaznivo dejanje. Vredno pregona. Ostajam brez besed. Kam gremo, se vprašam. Kam???!

Moja hoja je običajno povsem nesamozavestna, moja oblačila skromna in moj pogled venomer uperjen v kamnita tla. Najverjetneje zato, ker navkljub okroglim naočnikom, skozi svoje venomer utrujene oči, ne vidim najbolje in se na ta način ne silim v neprestano ostrenje okolice. Ali pa morda zato, ker se držim rekla daleč od oči, daleč od srca. Morda zato, ker mi takšen način pač odgovarja. Morda zgolj zrcalim svojo skrajno nesamozavest ali relativnost duše individualnega življenjskega popotnika.

Kaj pa vem. Navsezadnje me niti ne zanima, saj je povsem nepomembno. Nisem ena izmed tistih, ki bi preostanek l

Čisto običajen dan

Lara Arh
16.10.2014 12:18 (Oct 16, 2014)

Stop! Where is my mind?

S težavo poženem operacijski sistem. Telekameri, na zaenkrat še sprejemljivo razbrazdanem obrazu, se prižgeta v svet. Pravkar nadgrajeni sistem na 4.5, povzroča obilico težav. V ničemer se ne razlikuje od predhodnikov. Negotovost in dvomi ostajajo temeljna vezna nit procesorskih funkcij. Nekoč bodo izzveneli... Ali pa tudi ne.

Ura je 5.15. V gosti temi obzirno navlečem nase oblačila. Sem preglasna? Ga bom zbudila? Pogled venomer bezlja na spečo silhueto v bližini. Iz ekranov odstranim uporniški šop mehko padajočih las, se odpravim v kuhinjo, vklopim stikalo, si nalijem kave ter si zvijem cigaret. Le zakaj smo si izmislili čas? Da bi mu sužnjevali kot norci? Zunaj je noč in večina živih bitij še spi... vsaj tistih normalnih...

Sledi umivanje zob in obraza ter ličenje. Sisteme po 2.5 je potrebno redno vzdrževati. Zakrivanje matričnega števila operacijskega sistema je pomemben dejavnik vsakdanjega življenja ako ne želiš, da te okolica nadomesti z novejšim, aktualn

ULTIMAT

Lara Arh
10.07.2014 21:30 (Jul 10, 2014)

Med težavno ločitvijo od prvega moža se mi je dobesedno utrgalo.

Ugotovila sem, kakšno maščevalnost in zlobo je sposoben gojiti  posameznik.

V življenju se nisem pred nikomer skrivala.

Verjamem, da vsak človek sam kleše lastno usodo in s tem v to, da napak izklesanih elementov ne moreš flikati in popravljati. Malomarnost že nekako zabrišeš, manjkajočih delov pa ne gre dograjevati. Vsaj ne, kakor bi si želel. Človek itak vedno najde pot, kako izvedeti reči, ki si mu jih nameraval prikriti. Prikrivanje je zatorej v mojih očeh, totalna budalaština.

Mnogo ljudi me na življenjski poti opozarja:
"Čuvaj se, Lara! Svojo iskrenost boš slej ko prej drago plačala!"

Lara na to zgolj skomigne z rameni:
"Če človeku ne morem zaupati ni vreden tega, da me živi. Škodo dela sebi, nikakor meni."

Vedno sem bila, sem in vedno bom ostala odprta knjiga. Sem to kar mislim in tega se nikakor ne sramujem. Tudi lastne nepopolnosti ne. 

Tako sem seveda možu tekom skupnega bivanja priznala, da me je strah lastn

Oglasi

Vsi oglasi tega uporabnika

grafična oblikovalka s 16-letnimi izkušnjami na področju oblikovanja tiskovin, spletnih strani in multimedijskih vsebin išče priložnosti za sodelovanje. https://www.pinterest.com/arhlara/ars-libra-design/ http://www.ars-libra.si

Kategorija: Storitve

Cena: 20 €

Prikaži več
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj