Članek
Multi Persona
Objavljeno Jan 11, 2017

Včeraj sem imela s prijateljico nadvse zanimivo debato, ob kateri sem ugotovila, da se moj elementarni jaz sestoji iz tolikih jazov, da jim včasih prav zares nisem kos. Za lažji nadzor jih običajno poparčkam po sorodnih interesih, sicer bi ustvarila nepremostljivi osebnostni konflikt, iz katerega se prav zagotovo nič dobrega ne bi izcimilo.

Nekje v meni ždi na primer tista Lara, ki hribovja in gora, pa tudi socialnega življenja, absolutno ne mara.
Obstaja pa seveda tudi tista druga, socialna Lara, ki ji hribolazenje ni odveč, če se nahaja v skrbno izbrani družbi
(to Laro je imela moč spoznati predvsem nekdanja mladinska organizacija).
Če bi ti dve Lari spečala, bi se verjetno nikdar ne premaknila dlje od domačih vrat (prijateljica me je prijazno opozorila, da se najverjetneje še s postelje ne bi skotalila).
Z lastnim nadzornim neprimernim ravnanjem bi razplamtela povsem odvečne in, zelo verjetno, doživljenjske zamere.

Večina mojih osebnosti že rutinsko zapade v čisto paranojo in paniko vsakič, ko socialno Laro na plan spustim.
Kaj bi šele bilo, če bi napačnim osebkom dovolila v paru funkcionirati?
Kaj kmalu bi se preselila v samolastni srednji vek, ko bi masa Lar eno samo Laro kamenjala. 
Raje ne pomislim.
Zato trdim, da je primeren nadzor sveto pomembna reč.

Socialno Laro zato poparčkam s prijazno, jeznorito/sitno z ambiciozno, itd.
Na ta način preživijo vse Lare v sožitju.
Pod isto streho.

Opisano tehniko uspešno uporabljam že veliko število let,
ima pa seveda svojo pomanjkljivost.
Povsem neuspešna je v mraku.


Ko pade noč, se več Lar revolucionarno odloči prebiti se istočasno na plano.
Tista razmišljujoča, ki nadvse rada prežvekuje čez dan obdelano snov in mikronomsko analizira vsako situacijo.
Tista statistična, ki bi čimveč podatkov preverila.
Pa tista pisarska, ki bi najraje v hipu vse hipoteze na papir zabeležila.
Roletarka, ki bi le roleto čez vse, predvsem čez sebe, potegnila.
Strahopetka, ki se vsakega minimalnega zvoka in sence prestraši.
...

Še bi lahko naštevala.
Res jih je veliko.
Lahko bi dejala, da občutno neskončno.

Z leti sem se nekako privadila na dejstvo, da v mraku zmagajo one, čez dan pa nadzor.
Navsezadnje bi bilo, če pošteno razmislim, precej dolgočasno ako bi glorificirala le dnevno svetlobo.

V špasu je life.
Če pa ne, pa vsaj veliko teatra.

Kako bi se to obneslo v Arktiki ali pa na Antarktiki - ko bi tja poletela ob polarnem dnevu in tam ostala pol leta? Potem bi tista "mračna" sploh ne mogla na plan? :) Morda si nekoliko podobna tistemu indijskemu božanstvu s tisoč rokami? ;) Recimo tejle boginji: https://www.google.si/search?q=buda&client=firefox-b&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwjTzYyU5b7RAhUJOxQKHTXPAi0Q_AUICCgB&biw=1047&bih=504#tbm=isch&q=šiva&imgdii=qWA75E30EbzPzM:;qWA75E30EbzPzM:;iyjd3IYo8_UiKM:&imgrc=qWA75E30EbzPzM:

Ika, še kako te razumem. Jazbec, kdor veliko prepeva, zla ne misli. ;)

:))) Lara nikoli ni nam dolgčas. Pišeš s svojim imenom pa jih je tolikoooo... jst sem še mal bolj zakomplicirala s :P iko :)... včasih ne vem kaj naj z njo :)

Vidiš, Taja, tudi ti si že ugotovila, da se je nekako le potrebno, po možnosti kreativno, nadzirati :D :D :D

Uf, Lara. Pa sem mislila, da sem nekaj posebnega ;) Samo tako razgradila, pa se še nisem. Sem pa vsaj uspela doseči, da se vsi moji silni Tji ne tepejo med sabo vsaj podnevi in ne proizvejajo več škode, vsaj zdi se mi. Največjo zaslugo za to pripisujem poeziji. Ta mi ni rekla, da naj se neham igrati z igračkami, le brez nje ne bi nikoli ugotovila, da lutke pomenijo smrt. Tako nekako o multi :-)

No, to je pa lepo prebrat. Hvala, Abram. ;)

Lara:) Normalno, zato ste predmet našega občudovnja. Kdo bi me crkljal,če vas žensk ne bi bilo? Zame ste najboljša družba ravno ženske :)*

Porkaduš Abram. Saj sem zmer dejala, da ženske vse temelje vkup držimo. Kreg je vedno le za tistega, ki ga izbere. ;)

Lara:)* Kot moški se ne zmorem deliti,ker sem že po naravi obsojen na dve glavi.Prepir je na dnevnem redu, ena hoče,druga noče in ko druga hoče ,prva noče.Uskadi jih lahko samo ženska, drugi te moči nima. Problemi in kreg znotraj sebe ostaja vsakomur.:)D

nu ja... Hvala, dekle. Idej je kar nekaj, virtuoznosti je pri meni bolj malo ;)

Res ni za kaj. Včasih se je fino še mal s kom drugim "ukvarjat", kot zgolj sam s sabo :P. Kar se pa kvalitete tvojih zapisov tiče, mislim, da ti gre tudi brez mojih modrovanj zelo dobro :D.

No, prijateljica, hvala tebi za dodatne, več kot utemeljene razmisleke. Brez teh bi bil zapis pol toliko, zame, dober :D :D :D

:D Jp, jp. Znano. V mraku je vse znotraj mene veliko bolj sijajno! :D To pa pomeni, da so določene noči, ko dobesedno norim. Najprej gruntam, potem prižigam luč, delam beležke v telefon, ker seveda, če bi vklopila računalnik, bi bilo noči konec in hudiča, da red je pa vseeno red in človek mora spat itd... :D Mojih Liz ne parčkam hudo dobro, se mi zdi. Sploh zadnje čase ne. Se vprašam: Mogoče od tam občutek življenja? ;) Bog ve, če se lepo poparčkane ne bi udobno zabubile in izgubile v mlačnem dremežu. Dobra tema in lušno napisano, draga prijateljica ;) ***