Parasomnija

OddajLara Arh, dne 2016-07-04 ob 10:51:44

Odkar pomnim, imam težave s spancem.
Kot otrok sem se večkrat dušila.
Okolico sem poskušala opozoriti nase s kričanjem, ki ni proizvajalo zvoka.
Ko je popustil krč, ki je okleščal v postelj zaraščene ude sem ničkolikokrat neslišno tolkla ob steno
ali grebla po koži ljudi, ki so spali ob meni.
Ostala sem vedno znova ne slišana in ne občutena.
Povsem nevidna, kot bi ne obstajala.

Večkrat sem samo sebe zasačila tekom nočnega prerekanja ali klepetanja.
Zobno sklenino sem si uničila z večletnim nočnim nezavednim škrtanjem zob.
Nikdar nisem vedela kod preneha sanjski svet in nastopi stvarnost.
Morečnosti ni nikdar želelo biti niti konca, niti kraja.

V puberteti sta me zaznamovala dogodka.
Oče je zapustil postelj takratne druge žene, da bi legel k meni.
K meni je legla tudi sama stara mati in še danes pomnim modrino njenih žil na
ostareli razbrazdani, prosojno beli koži...
In res nisem vedela, ali sem se ljubila z njo in svojim očetom.
Preveč občuteno, srhljivo in preveč resnično, da bi verjela v sen.
Odločila sem se poseči v to stanje z izbiro.
Nehala sem se obremenjevati z medlim, zamegljenim spominom.

Parasomnija pa nikakor noče popustiti.
Predpostavljam, da gre za posledico nekdanjega padca,
ki sem ga doživela še kot dojenec.

Obrnem se na desni bok.
Z nameščanjem dveh pernatih vzglavnikov skušam razbremeniti konstantno napetost in bolečino v vratu.
Vroče mi je. Zgorela bom.
Bog ne daj še ene neprespane noči...
Polhen kufer jih imam!
Z nogama zbrcam lahno pregrinjalo in rjuho s sebe ter se zazrem v uspavano moževo telo.
Nikdar se ne bom nehala čuditi njegovemu obrambnemu mehanizmu, ki ga trenutno potopi v spanec.

Le kako se lahko suvereno prekriva čez glavo v tolikšni vročini?
Je v njemu zaslediti ostanek arhetipskega otroškega strahu???
Gugalnica časa me nalahno zaziblje.
Nahajam se v primežu poglobitvenega nihaja, ko me z njega zdrami moteč zvok smrčanja.
Narahlo zazibljem moževo telo v stran.
Smrčanje poneha.
Po glavi se mi zopet prično poditi najrazličnejše misli in občutek imam, da sem povsem budna.

Nad menoj zadoni strašljivo temačen in raskav moški glas.
Glasnost mi bo glavo raztreščila.
Ne vidim nikogar.
Zvok je preklemano močan...
Je v moji glavi???
Si ga domišljam???
Kričim, vendar moje žrelo ne proizvede glasu.
Utesnjena sem.
Glas pa rjovi in rjovi in noče popustiti ne v jakosti, ne v tonu.
Krč v rokah počasi popušča.
Moji nohti so zasajeni v moževo toplo kožo, vendar se ta še zdrzne ne... kamoli, da bi se prebudil.
Zaspim in pozabim.
Večkrat me prebudi boleči utrip okleščenega vratnega živca.
Tudi na stranišče moram.
Pogledam na uro da ugotovim, ali ima povratek v spanec sploh smisel.
Štiri.
Rjuho in pregrinjalo potegnem čez glavo.
Zebe me.
Prebudim se v potu svojega vratu in lasišča, še pred ječanjem budilke.
Boli kot pes...

Tekom dneva iščem vzroke za utrujenost.
Povrne se spomin.
Ne, ne meša se mi.
Le utrujena sem in neprespana...
Kot bi še nikdar ne okusila spanca.
Kot bi mi ne bilo dano si od življenja odpočiti...


PS:
za tiste, ki bi morda želeli izvedeti več:
http://www.viva.si/Nevrologija/4855/Najpogostej%C5%A1e-motnje-spanja-v-otro%C5%A1tvu-in-v-odrasli-dobi

http://www.zaspan.si/narkolepsija/narkolepsija-in-njeni-simptomi/


profileimage
Všeč mi je
5
Komentarji
11
Ness Blue
1
Jul 05, 2016
<3
#11
Lara Arh
0
Jul 04, 2016
Tudi tu ti rade volje verjamem. Sama bolj težko spim in se zato s smejavico spanca sploh ne lotim... :D
#10
sovič
1
Jul 04, 2016
ja no, moram razložiti ... pri meni je drugače - ne da bi imel more, ampak se jim še v spanju režim kot pečen maček ... in ode moje moj sen.
#9
Lara Arh
0
Jul 04, 2016
Draga sova sovičeva, to ti pa krepko verjamem :D
Na srečo jih ne prebiram in jih zato ne morem smatrati kot sebi destruktivne. Teorija izbire... (v večini primerov sem že zaradi same sebe v nočni mori, pa da bi še druge more zavestno izbirala?) :D
#8
sovič
1
Jul 04, 2016
odkar tule na PW berem teorije zarote, tudi jz ne zatisnem več očesa ...
#7
Ana Kos
0
Jul 04, 2016
Pa res, linkov še nisem odprla! :) (Ju še bom.) Tako da nisem pisala iz dodatnega znanja.

Si mislim, kako se počutiš ...
#6
Lara Arh
1
Jul 04, 2016
hmmm, Ana jaz se bolj spanca bojim, zakar vedno tako težko zaspim... začaran krog... Ko sem bila mlajša me je mati zbudila iz ene takšne epizode in prestrašeno dejala, da moram k psihiatru... da to ni normalno, kako jaz v snu kolnem in take reči... odkar pomnim, se mi to res veliko ponavlja - vsaj 1x na teden in sem čez dan izžeta in zbita kot scuzana krpa. Enako se dogaja tudi sinu, na žalost, vendar na srečo ne tako pogosto. Prav pomnim, kako sem mu razlagala parasomnijo, saj se je bil sam prepričal, da ga zle sile k tlom tlačijo.

Je pa dejstvo, da ob neprestanih bolečinah tudi težko presodim ali bi res morala ali ne k zdravniku, saj je vzrokov za mojo utrujenost in nespečnost kar nekaj. Na srečo se že leta ne jemljem resno, tako da bom, kot vedno, preživela vse (sicer bi me že davno pobralo) :D
#5
Ana Kos
0
Jul 04, 2016
Sin ...?
Meni se zdi, da vse, česar ne predelamo sami, predamo otrokom ...
Včasih vidim kaj takega pri svojih otrokcih, česar bi jim res ne želela dati ... pa sem jim ... moja dediščina, tista, ki bi jo zavrgla, pa je del mene, nas, naše družine ...
#4
Ana Kos
1
Jul 04, 2016
Lara, oooo <3

Si misliš, kako sem začutila tole od blizu!!!

Nekako tako se je tudi meni dogajalo, več desetletij, po nekem hudem dogodku.
Ampak včasih sem uspela toliko "kričati", da je kakšen, ki je bil blizu, ugotovil, da me mora pošteno zdramiti ... kajti v tem stanju je tako, da natančno vem, kje sem in sploh vse, premakniti se pa ne morem in ne morem dihati ... duši me ...
Rešim se, ko se zmorem premakniti ...

No, zdaj je pa morda to vendar preteklost ... Zdaj šele upam spati - ali vsaj nekaj časa ležati, na hrbtu ... prej me je takoj dušilo.

Kakšna slaba stvar pa na srečo tudi mine ...

P.S.: Kako sem se tedaj začela bati smrti. Kajti tičala mi je za vratom.
#3
Lara Arh
0
Jul 04, 2016
eto, majke tako. Upam le, da me sin ne bo poslal k vragu, ker sem mu jo v lažji obliki predala...
#2
kostin mozeg
1
Jul 04, 2016
:/ jebeno ... skroz jebeno.
#1
Lara Arh
Lara Arh
Objavil/a 2016-07-04 10:51:44 (Jul 04, 2016)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Zamolčana narava matere in ženske na robu živčnega zloma
Smisel
Kje jaz živim??? Država, jebi se!!!
1001. reinkarnacija
Strategije brezupa
Izbris idealista
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
Humor
(40)
odnosi
(22)
ljudje
(19)
misel
(10)
delo
(9)
smrt
(2)
Film
(2)
moda
(2)
dvom
(2)
trip
(1)
jaz
(1)
pivo
(1)
Ego
(1)
bit
(1)
muc
(1)
bes
(1)
trk
(1)
vest
(1)
izmi
(1)
trst
(1)
vera
(1)
um
(1)
igra
(1)
muza
(1)
svet
(1)
PBQ
(1)
romi
(1)
IŠČI PO ARHIVU
november 2019
PTSČPSN
123
45678910
11121314151617
18192021222324
252627282930
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj