Članek
Šus v čelo
Objavljeno Jan 07, 2016

Že dolgo je, odkar nisem ničesar novega napisala. V osnutkih imam dve načeti temi in kar mencam in mencam in vsake besede mi je škoda... tako kot mojega samega obstoja.
Ne vem več, kaj tu počnem.
Vsega sem sita.
Sita ljudi, ki venomer pojokujejo, sita požrešnosti države in delodajalcev, sita lastne odgovornosti.

Res je, odgovoren se nikakor ne izplača biti. Ne v sistemih, v katerih živimo.
(Zato mi prosim delodajalci nehajte težiti o neodgovornih ljudeh, saj ste jim navsezadnje vodja tropa).
In verjemite, da o tem govori en najbolj odgovornih ljudi na tem planetu,
ki odgovornosti ne omejuje na posamično kategorijo.
Verjamem, da je odgovornih še kar nekaj, čeprav jih jaz v življenju nisem imela sreče spoznati (vsaj ne prav veliko).

Peljimo počasi...
Včeraj je crknil možev računalnik.
Moja dva načeta bloga sta na čakanju, ker se ne le ukvarjam s tem, koliko kolateralne škode si lahko z njima doprinesem, temveč tudi s tem, da učinka od niju, ne bo nikdar nobenega.
Vsaj ne tistega pričakovanega.
Tistega revolucijonarnega.
Zakaj in za koga?????!!!!
Vse, kar sem kdajkoli zapisala je ne revolucija, temveč kvečjem evolucija same sebe in hudič je v tem, ko me ta evolucija vedno znova pripelje do točke, ki bi je nikdar ne želela živeti, še manj pa podoživljati.

46 let pekla mislim, da še nikdar nikomur ni pihalo v življenjska zadovoljitvena jadra.
Ako je, se ta skupina ljudi nahaja na moji podobni, -0 točki.
Eto, mož je pravkar izjavil: "odprl sem freezer in imam občutek, da sva medva tista, ki živiva za konec sveta in pričakujeva le še zombije..."
Vtikam še trenutno veveričjo situacijo v sceno, da si jo boste bolj živo izrisali in predstavljali v vašem umu...

Spodnji sosed ga je včeraj pocukal za rokav, češ, da mu naš sekret zamaka...
Sama sem za Božičnico prejela na novo spisano pogodbo; 5 - mesečno podaljšanje delavnega razmerja.
Ja pajade, saj smo delavci itak že vajeni takšnih in hujših situacij...
Naj si pač mislimo kar hočemo neglede na besedne trditve, da smo KAO cenjeni.
Neglede na spoznanje,
da nam zaradi cenjenosti nikdar ne bo narastla plača, pa če se še kako trudimo izvajati obilico poklicev.
Lahko jo pa vsekakor neprestano brez limita nižajo, kajneda?
Sploh, če nas uspejo prepričati v to,
kako zelo smo odvisni od vsakršnega minimalnega dohodka....
Dovolil nam bo vsaj približno odgovornost do lastne družine in ostalih finančnih obveznosti, kajneda?

In meljem...
Ne spim...
Se žrem...
Propadam...
Na obroke...
Odkar vem zase... (morda sem že prej, pa se tega na srečo še povsem ne zavedam - dobrodošla psihijatrija... Ne nategneš me, škoda! )


Ni problema, ne de?
Lara je priden, odgovoren človek, odkar ve zase.
Skrbi, da njenemu sinu in družini ne bo potrebno skrbeti zanjo.
Odkar pomni in odkar ciljno gara, si stiska pas do tolikšne mere, da makar jedla ne bo,
da bo le kak ficek dala na stran na svoj račun, za peklenski jutrišnji dan...
Kot bi nonstop ždela na ZERO točki svoje eksistence, sveta in vesolja.

Mravljica in veverička...
Nikakor ne tolikšna, da bi morala samo sebe neprestano objokovati.
Nikakor ne takšna, da bi ne privoščila jamrajoči okolici kozarec piva ali skodelico kave na svoj račun...
Ker je pač HUMANITARKA?!

Fuck off!!!
Back to reality!

Situacija je prebila podenj!
27 let nosim minimalne oreščke na stran.
Se odrekam vsemu, čemur se večina ne...
Poslušam, jok in stok okolice...

Gledam oddaje, v katerih si EU vodstvo in poslanci,
po vsej verjetnosti,
po lastnih samozadovoljitvenih kriterijih (masturbacija),
v vzhičenem ORGASTIČNEM zadovoljstvu,
izkazujejo samolastno spoštovanje za "nevemkaterožeopravljenokakovostnodelo".
Zvišali so si prihodke...
Neglede na to, da je veliko število EU držav kompletno v kurcu,
ker njih financira.
In masa molči...

Masa molči...
Slovenija molči...
Evropa molči...
Delimo se na leve in desne in jebemo se z referendumskimi pravicami...

Zakaj naj bi že tega državniki ne počeli???!!!
Okolica venomer priča o lastnem uboštvu,
ob tem pa v isti sapi razodeva,
kako je pravkar prispela iz Londona, Pariza... ali katerekoli druge turistične destinacije...
So se pač zakreditirali, ne de?
Včas je pač treba, če želiš živeti....
Boli njih patka...
Za potomstvo, neodvisnost...
Odgovornost???!!!
Ne duha ne sluha o njej, kamorkoli pogledam...


Menda sem odlična poslušalka...
Lahko...
Marsikomu...

5 mesecev... do izteka pogodbe...
In v takšne pogodbe zrem že celo življenje...
Ker sem pač po poklicu jebena stranka...
Od nekdaj.
Zakaj že????!!!

And I'm fucking sick of it and of all Games of your fucking trone!
Mati, zakaj mi pri 15 letih nisi dovolila umreti???!!!
Ti je morda ljubše, da se celo svoje življenje žrem zaradi odgovornosti,
ki je nikdar premogla nisi, a si mi jo bila sposobna predati???!!!
Meniš, da je umiranje na obroke prijetno???
Je ljubezen dovolj velika vrednota, da bi se jo živelo???
Saj nisi ti kriva, ne skrbi...
Enostavno sprejela in naložila sem si to odgovornost.
Bila je to samolastna in očitno najbolj idiotska poteza, kar sem jih kdajkoli naredila.

Država, za katero garam, odkar se same državnosti zavedam,
kje si????!!!
Sediš na mojih avtorskih pravicah, na mojem delu za določen čas...
in me neprestano jebeš v glavo...
Kje f... si???!!!
Nekoč mi je očim dejal:
"Za državo nisi ničesar naredila in kaj zaboga pričakuješ, da ona zate stori?!"
Danes lahko z gotovostjo trdim,
da sem marsikaj naredila zanjo...
Zagotovil,
da bo pa kdajkoli tudi ona zame poskrbela,
pa nikdar ne bom imela.

V 27 - letih nisem še enkrat samkrat bila deležna ene fucking zaposlitve...
za začetek.
V 27- ih letih so me venomer izkoriščali, kolikor se je le dalo.
Me izželi,
kreativno izmozgali.
Zahtevali davek...
That's it.
That's all folks,
kot v najbolj idiotski Tom in Jerry ameriški risanki....
In to tako v Italiji, kot v Sloveniji,
da bi mi le ne kdorkoli dejal, da katerokoli državo idealiziram,
kot mi je to nekoč očital očim.


In človek v tem okolju raste, se razvija in
tvori nevronske signale, ki naj bi mu olajšali preživetje.
In da...
Že celo življenje kopičim gnoj.
Prevzemam odgovornost...
Da bi le ne bilo potrebno mojim potomcem nekega dne nositi
dodatno odgovornost moje biti...
Nategni ali nategnjen boš, morala zgodbe.
Ali pa pojdi živet v Sirijo.
Tam lahko upaš vsaj na usmiljenje bombe, ki ti lahko s pospešeno hitrostjo v vsakem trenutku pade na glavo
in te v trenutnem šusu izbriše (upanje umre zadnje).

V letu 2016 sem ugotovila sledeče (ne delam si zaobljub za razliko od večine, pač ugotavljam):
ako se mi v tem letu zalomi,
sem ga dokončno najebala.
Tudi in predvsem zaradi države.
Ta ne bo nikdar želela imeti vpogleda v moja celoživljenjska odrekanja,
med katera sodi tudi:
- propadajoč stanovanjski parket katerega si nikakor ne upam sanirati,
- plesen, ki se mi že dolgo časa zažira v kosti in požiralnik... (živim slovenski Boj na požiravniku...????)
Sedla bo na moj račun.
Prefinjeno in elegantno.
Vse dokler bom ficek na varčevalnem računu premogla,
bo poskakovala po mojem goltancu...
Dokler me ne bo povsem zadušila in si prisvojila dokončni davek - zrak, ki ga diham.
Po nekaj mesečnem prejemanju minimalnega denarnega nadomestila za brezposelnost,
ne bom deležna niti minimalne socialne podpore.
Jebiga. Taktetogre.

Opazujem ljudi, ki se jim celoživljenjsko fučka in se sprašujem...
Sem morda nora?!
Res je, ne nora! Blazna sem!
Zaslužim si ne enega, temveč nešteto prisilnih jopičev.
Med-tem, ko cel svet živi
že celo življenje zatiram in sesam samo sebe.
Mar bi ves ta težko prisluženi denar skurila sproti,
kot to počne večina in ob tem okolici neprestano tarnala,
kako ničesar nimam...

Ko sem bila otrok sem imela na sebi modrice od samolastnega sesanja.
Danes jih imam od sistemskega.
Ne poznajo se mi na telesu, pač v duši.
In da, v zadnjih mesecih sem postala povsem brezčutna do svoje okolice.
Nehala sem plačevati pivo in kavo prijateljicam,
ki se venomer primerjajo s premožnejšimi od njih,
posedujejo pa mnogo več od mene.
Razpolagajo vsaj z redno zaposlitvijo in jim ni potrebno garati po 12 ur in več na dan, za obstoj.

Njim bo ITAK socialka jutri bolj naklonjena kot je in bo
kdajkoli meni.
Saj so pajade vse sproti pokurile za kapitalistične guniguguje...
Potrebno jih je kajpak nagraditi ako jim zaposlitve in denarja zmanjka, kajneda?
Navsezadnje zaradi njih denar kroži.
Bravo punce!

Sram vas bilo.
FEJ!!!
Slovenije in Evrope zarukane, pa še marsikoga zraven!
Navsezadnje gradijo Slovenijo in Evropo še vedno ljudje...
In tem gre očitno še preveč dobro.
Tako zelo dobro,
da odgovornosti niti na približno
ne nameravajo prevzeti.
Vsekakor pametni ljudje!

Nehajte zavraga že enkrat kazati s prstom drug na drugega!
Otroški fucking vrtec!
Ali sem jaz, ali cel svet bolan!!!...
Težko me boste prepričali, da sem jaz tista, ki potrebuje zdravljenje na psihiatriji...
Vso srečo pri vaši potezi,
če se boste zanjo odločili.

Vse skupaj je le še en dodaten fucking šus v čelo in teh sem že od nekdaj vajena.
Bolano, do obisti!
Ni na tem svetu prostora zame.
Že davno ne več...

In ja, boli.
Boli kot prasica.
Ampak tega zadovoljstva vam ne dam,
da bi utihnila.
Me bo moral prej kdo eliminirati...


Išče se morilec.
Vesela bom vsakogar, ki me bo pripravljen odstreliti.
Obljubim.
Ne bom bežala.

Brez skrbi.
Eno truplo več je danes prevedeno zgolj v plačo, na njegov račun.
Pogreb,  socialen seveda, bodo pa itak poravnali najbližji.