s

Križevci, moje mesto!

20.09.2017 13:02

Pravni nihilizem in opravilna nesposobnost Ustavnega sodišča

Referendum Drugi tir

Gospodu Milanu Janušku iz Slovenj Gradca sem pravzaprav hvaležen, da se je osredotočil name, ker mi daje možnost odgovora, saj mnogi mislijo, da nasprotujem vladnemu projektu 2 tira zgolj iz »inata«, nekakšnega protesta in da ustavne sodnice in sodišče neupravičeno napadam, brez razloga. Gremo po vrsti, pri čemer začenjam z 2 tirom. Pri vložitvi zahteve za referendum o zakonu o 2 tiru ne gre za mojo promocijo, ampak gre predvsem za – skozi 2 tir, bolestno željo vlade po predvolilni promociji stranke SMC in Mira Cerarja. To, da se gradnja 2 tira vleče že 20 let v nobeni normalni državi ne bi mogel biti argument za upravičenost začetka katastrofalno slabo načrtovanega projekta in to po trasi »slepega črevesa«, to je z velikanskim zavojem proti Trstu. Kar je seveda v letu 2017 popolni ABSURD. Poglejmo zakaj gre: leta 2010 je Italija odstopila od zahteve po tej trasi, kar pomeni, da je ta del trase danes popolnoma odveč in popoln nesmisel, ker je brez vsake uporabne vrednosti. Gre za 2 x 5 kilometrov predora in dva viadukta – kar predstavlja unikatni »podzemni vrtiljak«, ki ga svet še ni videl. Bo pa spomenik Cerarjevi neumni »razvojni« politiki, v resnici pa je spomenik slovenske neumnosti zapravljanju denarja v prazno – po logiki: čim dražje in tem dlje gradimo, tem bolje bo za nas pri koritu. Zdaj se vlada izgovarja, da je prav ta trasa nujna, ker naj bi zaščitila vodonosnike in da gre v tem zavoju za pridobivanje višine za preskok čez kraški rob. Vendar prav nasprotno je res – vse vodonosno področje se nagiba proti morju oz. Trstu in bo zato z vladno podzemno traso vodonosnost izjemno ogrožena, pridobivanje višine pa je v tem podzemnem vrtiljaku enako NIČ – 0,5 metra. Obenem gre za izjemno sipko geološko sestavo terena, ki ne prenese tovrstnega posega. To kažejo dosedanje študije. Problem je temeljito obdelal dr. Damir Josipovič. Ko bodo detajlna geološka vrtanja to potrdila pa bo žal prepozno. Takrat Cerarja ne bo več. Mi pa bomo to norost drago plačali – pa ne le mi, tudi naši otroci in vnuki. Zato ponovno trdim: vse alternativne trase so bistveno boljše in manj nevarne za vodonosnike od katastrofalno škodljive vladne trase. Vse tri alternativne trase so pomaknjene bolj vzhodno in so boljše od vladne. Žal mediji tega ne povedo, in večinsko v en rog poudarjajo, da je referendum zgolj opozicijsko nagajanje vizionarstvu Mira Cerarja. Bog se usmili nas Slovencev, ki za Cerarjem tako vizionarsko hitimo čez kraški rob – v prepad. Tudi trditev, da bi s spremembo trase zavlekli izgradnjo drugega tira za 5-10 let je čista laž. Z upoštevanjem alternativ bi se bistveno skrajšal čas izgradnje ! Da je nov prostorski načrt možno pridobiti hitro, pa dokazuje projekt MAGNA – 4 mesece. Naše geslo je: volivci glasujte PROTI, s tem bo projekt dvojnega – ne drugega tira, končan 2 x hitreje in 3 x ceneje ter brez stoletne škode za okolje ! In seveda brez uzakonjene korupcije – to je brez Cerarjeve (j)etike in brez finančnih posledic za naše otroke. In zdaj še k drugi temi g. Januške – moji žaljivosti do Ustavnega sodišča. Edino sodnik Jaklič je zmogel pošteno presojo, da je odvzem prostosti – to je pripor, najhujši možni poseg v človekove pravice. Za Jadranko Sovdat pa ta poseg ni bil dovolj »očiten«, čeprav je ta kršitev kot najhujša možna, vidna iz vesolja. Po principu sorazmernosti v pravu je moja zahteva, da sodnica Jadranka Sovdat spremeni smer jadranja ali pa odstopi, prava malenkost. Vse to je zgolj milijoninka grobosti in krivic nasproti krivičnemu priporu - odvzemu svobode dr. Milku Noviču. To kar je v ločenem mnenju obrazložil sodnik Klemen Jaklič v primeru dr. Milka Noviča in o sedanji doktrini sojenja na US, katerega stališče pa si zasluži zgolj in samo pohvalo. Pilatovski kurz sedanjega vodstva US pa se mora čim prej spremeniti. In še replika na primer Patria. Kot vemo je primer »zastaral«, namesto, da bi dobil pravični sodni epilog. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da se je Janez Janša na to odločitev pritožil. In zgodilo se ni nič – sodniki so menda rekli, da je zastaranje obtožencu v korist, on pa naj bi s pritožbo želel sebi škodovati. Halo pamet , kje si ! Res ne vem kje živimo ? Naj razume kdor (z)more – jaz ne, in nikoli NE BOM. Opravilna nesposobnost slovenskih sodišč – v tem primeru celo ustavnega sodišča, pa se kaže ne le v »mečkanju« odločitev na kar opozarja tudi g. Januška, kaže se tudi v tem, da se je žal US pod Jadranko Soldat sprevrglo v »vzgojno izobraževalni« organ, ki ga nižja sodišča gladko ignorirajo. V primerih moje pritožbe zaradi diskriminacije sindikata vojakov v referendumu in tretje moje pritožbe zaradi neenakosti v referendumski kampanji pa bo zadeva šele zdaj dobila sodni epilog. »Mesarjenje« gospe Ane Vilfan po slovenskih pritožbah v Strasbourgu pa je tako empirično kot vsebinsko dokazljivo. Žal pa je v Strasbourgu aktivna še ena slovenska gospa »mesarica«iz istega gnezda in s podobnimi dosežki, Katarina Zidar Al Mutairi. In še replika za konec! Tudi pri TEŠ 6 sem 5 let opozarjal na problem premoga, a zaman. Očitno velja samo eno: samo od hudega postaneš pameten. Predobro nam gre, zato se nekateri neovirano igrajo s tujim denarjem in z ljudstvom: v Magni s kmetijsko zemljo, pri trasi 3.r.osi prav tako in slepem črevesu ob Črnem kalu z obema hkrati. Adijo pamet in poštenost ! Tovornjake na vlake, pravi vlada, čeprav ne ve kako to narediti. Ni dovolj nes-pamet, potreben je razum in pogum ! Obojega jim primanjkuje, ne le predsedniku DZ g. Brglezu - tudi vladi, ki se izogiba soočanjem, saj iz vrtoglavih višin napuha ni sposobna dati odgovore, ker jih nima. Vili Kovačič, državljan K.

Preberi več

Dr. Andrej Umek: Na referendumu »drugi tir« je ZA glas za Balkan, PROTI je glas za Evropo

Referendum Drugi tir

»Problematika ”drugega tira” načenja v Sloveniji nikoli jasno zastavljeno vprašanje, kateremu delu Evrope želimo, da Slovenija pripada. Prepričan sem, da vsi zagovorniki ”drugega tira” želijo Slovenijo kot del Zahodnega Balkana in mi, ki nasprotujemo, kot del Srednje Evrope. Za volivce mogoče ta dilema ni tako jasna, žal. Mislim, da bi bilo potrebno pred referendumom bolj jasno povedati, da  ZA pomeni glas za Balkan in PROTI glas za Evropo.« Končuje se poletni čas, pričela se bo uradna referendumska kampanja. Vlada, ki sporni zakon zagovarja, si je zagotovila namenskih 97.000 EUR za potrebe te kampanje ter imenovala večjo strokovno skupino, sestavljajo jo večinoma strokovnjaki za komuniciranje z javnostmi, še pred uradnim začetkom kampanje pa ji je uspelo utišati večino vplivnih medijev. To zanjo seveda ni bila preveč težka naloga, saj tiskane medije in komercialne televizije uspešno nadzoruje preko svojih državnih podjetij, ki so največji naročniki reklamnih oglasov, javni zavod RTV Slovenija je pa itak podrejen aktualni vladni politiki. Na podlagi informacij, ki smo jih državljani dnevno deležni s strani vladi pokornih ali vsaj finančno odvisnih medijev, nam je vsiljeno mnenje, da je izgradnja drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom projekt, ki naj bi bil ključen za prihodnji razvoj slovenskega gospodarstva. Ali je temu res tako, smo prosili za mnenje prof. dr. Andreja Umka, vrhunskega strokovnjaka gradbene stroke in slovenskega politika, ki je bil od 1996 do 1997 minister za znanost in tehnologijo Republike Slovenije v Drnovškovi vladi, leta 2000 pa je bil minister za okolje in prostor Republike Slovenije v Bajukovi vladi. Profesor Umek nam je povedal, da je drugi tir železniške proge lahko le začasna nikakor pa ne končna rešitev logistične infrastrukture, ki jo Slovenija nujno potrebuje. Opozoril je, da je južna železnica edina od štirih primarnih prometnih koridorjev za prehod preko alpsko-dinarske bariere, na katerem se, razen elektrifikacije, od 19. stoletja dalje ni zgodilo nič pomembnega. Ostali trije primarni koridorji Simplon, Gothard in Brenner so bili posodobljeni ali pa so dela še v teku. Dela na varianti Južne železnice Graz-Celovec-Beljak-Udine-severnojadranska pristanišča (Obvozni koridor) so tik pred zaključkom. S tem projektom, če Slovenija na njega ustrezno ne odgovori, bi nas Avstrija in Italija de facto izrinili iz vitalnih prometnih povezav znotraj EU in nas vključili v zahodni Balkan. Izgubili bi to, kar nam je dala Južna železnica. Bistveno je, da ima Luka Koper okoli 12 milijonov ton prevoza po železnici, Trst pa okoli 40 milijonov ton. Meja med enotirno in dvotirno progo je pri okoli 24 milijonov ton. Dvotirna proga po predlogu prof. Duhovnika, ki ima predračunsko vrednost samo 800 milijonov, je za okoli 2,2 milijarde cenejša od predloga, ki nam ga vlada z zakonom, ta je sedaj prepuščen odločanju na referendumu, vsiljuje. Južna železnica med Dunajem in Trstom je bila, kot nam je povedal dr. Umek, od njene izgradnje pa vse do začetka 1. svetovne vojne gonilo razvoja gospodarstva, saj se je Slovenija v tem času gospodarsko najhitreje razvijala in dohitela in prehitela vse avstrijske pokrajine razen Dunaja in Prage. Zato je potrebno poudariti, da je za slovensko gospodarstvo Slovenije vitalnega pomena konkurenčna prometna povezava Koper/Trst-Ljubljana-Graz, vendar konkurenčnosti te povezave, navezave Luke Koper na srednjeevropski prostor po Umkovem mnenju izgradnja drugega tira ne zagotavlja. Njegovi tehniški performansi so bistveno pod standardi Obvoznega koridorja, v Divači pa bo pripeljal na progo, ki od 19. stoletja ni bila kaj bistveno posodobljena. Vitalni slovenski interes je poiskati rešitve za celotno traso od Kopra do namembnih destinacij in jo v najkrajšem možnem času, sicer postopoma, realizirati. Edino smotrna je modernizacija zdaj že 160 let stare Južne železnice, seveda s povezavo do Kopra, da bo na njej možno dosegati hitrosti, ki bodo podobne avstrijskim in italijanskim. »O tem odgovorni ne želijo govoriti, ker bi to pokazalo, da niso sposobni reševati vitalnih problemov naše države in njenega gospodarstva«, je zaključil naš sogovornik. Boji se, da nas Italijani, zlasti pa Avstrijci prehitevajo s svojim železniškim obvodom, zgraditi morajo še predor pod Koralpami Golico, s tem pa lahko pride do prenosa pretovora blaga iz Kopra v severno jadranska italijanska pristanišča, ki bodo imela ustreznejšo prometno povezavo do trgov v srednji Evropi. Ker obnova slovenskih železnic ne sledi konkurenci v bližnji soseščini in se ne načrtuje na hitrosti, ki jih oziroma jih bodo dosegali na avstrijskih in italijanskih železnicah, se Slovenija odpoveduje vodilni vlogi najpreprostejšega in najboljšega prehoda med severnim Jadranom in Srednjo Evropo. Potegniti iz predala 25 let star projekt, tudi če je ta takrat bil dober in upravičen, je po tolikih spremembah v gospodarskem in političnem okolju Srednje Evrope in gradnji konkurenčnih povezav preprosto nerazumljivo in neodgovorno dejanje. Zgolj drugi tir, njegov zagon je predviden okoli leta 2026 – dve leti po zgraditvi obvoza preko Italije in Avstrije, ne bo rešil konkurenčnosti transporta preko Slovenije in ohranil njene izjemne geostrateške lege. Nedvomno bo to vodilo do preusmeritve prometnih tokov od Kopra v italijanska, severnojadranska pristanišča, npr. Tržič. Koper bo postal pristanišče, ki bo pokrivalo le slovensko gospodarstvo. Z njim bomo izgubili mednarodni pomen Luke Koper, zaključi dr. Umek, če ali ko bo zgrajen, bo sicer olajšal transport znotraj Slovenije, konkurenčnosti slovenskega gospodarstva pa bo najverjetneje škodil. Vsem našim poslovnim partnerjem bo dal jasno vedeti, da se Slovenija ne namerava soočati z mednarodno konkurenco. Naše gospodarstvo se mora soočati z mednarodno konkurenco, časi vase zaprte Jugoslavije so, hvala Bogu, dokončno minili in država mora v železniško infrastrukturo vlagati veliko več! vir: http://www.casnik.si/index.php/2017/08/20/dr-a-umek-na-referendumudrugi-tir-je-za-glas-za-balkan-proti-je-glas-za-evropo/

Preberi več

Pozivam Milana Kučana, da vloži kandidaturo za predsednika države, čas je, da kandidirajo resni kandidati!

Referendum Drugi tir

Spoštovani gospod Milan Kučan,  Dragi Milan, kandidiraj in prenehaj modrovati o vizijah demokracije, ki nikogar ne obvezujejo.  Sooči se z državljani !  Vem, da osebno nasprotuješ referendumu zato, ker bo to korak k ukinitvi  monopola tvojih izbrancev - gradbenih baronov. Tvoj drugi tir je kaplja čez rob.  Sooči se končno z Janšo in Borutom Pahorjem !  Vabimo te  na predsedniški vrtiljak. Če boš imel težave s podpisi  ti bomo pomagali, kajti mnogo nam je do tega, da na javni sceni vidimo vse, ki so vredni javne pozornosti. Za zaupanje javnosti pa naj  poskrbi vsak sam. Drugi tir je lakmsov papir transparentnosti.  Dragi Milan, tvoja udeležba je nujna, ne moremo dovoliti, da predsedniško tekmo diktirajo klovni.  Škrabec, Petrič in Kolmanič so tvoji aduti, naši aduti so  mednarodni javni razpis za izvedbo del po najboljši trasi - brez slepega črevesa ! Hočemo dvojni tir - ne drugi tir in to bistveno hitreje in bistveno ceneje, brez posledic za okolje, brez korupcije in brez zadolževanja naših otrok. Skratka 5 xB ! To je vse ! Ker si nas obtožil, da delamo škodo, si to obtožbo dolžan konkretizirati.  Slepo črevo je produkt mednarodne - predsem italijanske politike, na škodo Slovenije. V njej si sodeloval. Naj ga zdaj politika odpravi ! Cerar tega noče in ne zmore storiti, ker nima zaupanja vase in poguma za spremembe. Milan pomagaj !  Ni ustavnih ovir za kandidaturo. 

Preberi več

POZIVAM JANEZA JANŠO, DA VLOŽI KANDIDATURO ZA PREDSEDNIKA DRŽAVE-čas je, da kandidirajo resni kandidati !

Referendum Drugi tir

Spoštovani gospod Janez Janša,   predlagamo Vam, da najavite  kandidaturo za predsednika države. Ustrezno izjavo sem že dal na Planet TV. Kot velikega podpornika aktivnosti za zbiranje podpisov za referendum vas bomo DavkoPlacevalciSeNeDamo podprli.  Za mandatarja za Državnozborske volitve pa sami najavite dr. Anžeta Logarja, najbolj vidnega in izjemno uspešnega poslanca SDS.    To je zmagovalna formula za poraz levice na teh volitvah – tako predsedniških kot državnozborskih. DavkoPlacevalciSeNeDamo  pa bomo pomagali, da do tega  v resnici pride.    Ne zanašajte se samo na svoje kadre, ker velikokrat spijo na vaših lovorikah in pri tem celo omejujejo neodvisne zdravo misleče ljudi, ki prav tako kličejo po spremembah v državi. Kdor ni proti nam je z nami ste povedali že v Bovcu ! Zdaj pa je čas, da pride do spremembe na vrhu. Nimate kaj izgubiti ! Če v finalu  zmaga Pahor, pa ostanite mandatar še naprej.    Mnogo nas je, ki hočemo da Slovenija zaživi na drugačnih – bistveno bolj demokratičnih temeljih, za razliko od sedanje balkanske staro režimske province in njene skorumpirane klientele . Abecede  demokracije kot je zapisana v Ustavi pa se sploh še dotaknili nismo.     Ponavljam, najavite svojo kandidaturo za predsednika države in za mandatarja napovejte dr. Anžeta Logarja !     LP     Vili Kovačič,   državljan K.

Preberi več

Pravni nihilizem in opravilna nesposobnost Ustavnega sodišča

Dr. Andrej Umek: Na referendumu »drugi tir« je ZA glas za Balkan, PROTI je glas za Evropo

Vlada se boji soočenja. Odklonili so udeležbo na prvi okrogli mizi oz. soočenju!

Homo-lezbični-bi-trans-queer seksualni aktivisti na pohodu po vrtcih

Pozivam Milana Kučana, da vloži kandidaturo za predsednika države, čas je, da kandidirajo resni kandidati!

POZIVAM JANEZA JANŠO, DA VLOŽI KANDIDATURO ZA PREDSEDNIKA DRŽAVE-čas je, da kandidirajo resni kandidati !

Milan Kučan v vsakem grmu vidi Janeza Janšo

Dragi Miro! Vrni nam 97.000 evrov. Tudi kraja pri belem dnevu je HUD GREH !!!

Novice

Pogrešani iraški deklici našli v Salzburgu in ju vrnili v Slovenijo

Danes zjutraj so z ljubljanske policijske uprave sporočili, da sta iraški deklici, stari devet in enajst let, ki so ju pogrešali od ponedeljka, na varnem, in so zato tudi preklicali iskanje. Potem, ko se v ponedeljek po pouku nista vrnili domov, v rejniško družino, so razpisali iskanje. V Sloveniji sicer biva tudi mati deklic, a je iz zdravstvenih razlogov neprimerna za skrbništvo nad njima. Deklici imata status prosilcev za azil. Deklici so včeraj, v četrtek, našli v Avsztriji, na območju Salzburga, bili sta z materjo. Deklici sta živi in zdravi. Policija preiskuje okoliščine njunega izginotja oziroma kdo in na kak način je poskrbel za njun odhod v Avstrijo oziroma kam sta bili z materjo namenjeni, deklici pa je prevzel pristojni center za socialno delo.

9.06.2017

preberi več

V soboto pa slamnikarski sejem

Slamnikarski muzej, ki deluje pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale v sodelovanju z Občino Domžale organizira 5. slamnikarski sejem v Slamnikarskem parku ob stavbi Občine Domžale in Slamnikarskega muzeja.

9.06.2017

preberi več

Borovnice, konoplja, sardele ...

Na Festivalu za ljubitelje živali v nedeljo 11. junija nas bo obiskala tudi Lena Gregorčič, ki v večerno-nočnih urah piše blog Zdrava hrana za pse in se aktivno bori proti vsem mitom in trditvam, ki smo jih vzeli za samoumevne.

9.06.2017

preberi več

Toliko čebelarjev imamo v Sloveniji

V nedeljo po v Češminovem parku tudi njihova stojnica.

9.06.2017

preberi več

Ikea napovedala spremembo

Načrtujejo, da bodo novost začeli preizkušati že prihodnje leto.

8.06.2017

preberi več

Na brniškem letališču razstrelili sumljivi kovček

Na območju Letališča Jožeta Pučnika na Brniku so našli zapuščen potovalni kovček. Policisti oddelka za protibombno zaščito v specialni enoti policije so ga‎ razstrelili. Nihče ni bil poškodovan ali ogrožen, uporabljen je bil robot. Del območja letališča, kjer je bil sumljivi predmet najden, je bil zaprt približno dve uri. Našli so ga policisti pri izvajanju rutinskih policijskih nalog na letališču. Sumljivi kovček je bil najden na zunanji strani letališkega objekta, sporočajo gorenjski policisti. Letališki promet zaradi dogodka ni bil oviran. Policisti še ugotavljajo, kdo je lastnik kovčka, v katerem so bili osebni predmeti.

6.06.2017

preberi več

Homo-lezbični-bi-trans-queer seksualni aktivisti na pohodu po vrtcih

23.08.2017

Iz ZDA poročajo o vnovičnem agresivnem vdoru homo-lezbičnih-bi-trans-queer seksualnih aktivistov v vrtce. Mamica šokirana. V vrtcu so otrokom kazali knjigo, o spreminjanju spola, v kateri otroke prepričujejo, naj si spol sami določijo. Punčka  prijokala domov, da noče biti fantek. Starši so se organizirali in uprli posiljevanju otrok z radikalno ideoligijo, ki lahko za celo življenje popači otrokov odnos do svojega spola in spolnosti. S tem lahko ti aktivisti otrokom uničijo celo življenje. Več si preberite na spletni strani CBSNEWS.

preberi več

Modri abonma in Oranžni abonma

3.07.2017

ORANŽNI IN MODRI ABONMA - Gallusova dvorana CD: 8 koncertov VPIS ABONMAJEV ZA SEZONO 2017/2018 Vpis abonmajev v jesenskem terminu poteka med 4. in 14. septembrom, vsak delavni dan od 11. do 13. ure in od 15. do 17. ure, v Slovenski filharmoniji, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana.Zamenjava termina v okviru istega abonmaja  Če koncerta zaradi višje sile ne morete obiskati v svojem terminu, vam bo Cankarjev dom ob doplačilu 2,00 € izdal vstopnico za drug termin v okviru vašega abonmaja. Zamenjavo abonmajskih izkaznic uredite na blagajni Cankarjevega doma najpozneje dva dni pred koncertom. Redni abonenti Prostor Plačilo v celoti10% popust Polna cenaabonmaja Obrok polnecene (4 ob.) Kategorija I 144,00 € 160,00 € 40,00 € Kategorija II 115,00 € 128,00 € 32,00 € Kategorija III  97,00 € 108,00 € 27,00 € Upokojenci, študentje in dijaki Prostor Plačilo v celoti10% popust Polna cenaabonmaja Obrok polnecene (4 ob.) Kategorija I ----- ----- ----- Kategorija II 57,50 € 64,00 € 16,00 € Kategorija III  48,50 € 54,00 € 13,50 € Če želite prejemati tekoče napovedi koncertov Slovenske filharmonije, vas prosimo, da nam sporočite svoj elektronski naslov po e-pošti: info@filharmonija.si.

preberi več

Orkester in Zbor Slovenske filharmonije na otvoritvi 65. Festivala Ljubljana

22.06.2017

Carl Orff: Carmina Burana La Fura dels Baus Carlus Padrissa, režija Josep Vicent, dirigent Amparo Navarro, sopran Luca Espinosa, sopran, igralka Jordi Domènech, kontratenor Carlos Daza, bariton   Orkester in Zbor Slovenske filharmonije  Zbor glasbene šole Vinka Vodopivca AjdovščinaKomorni zbor Ave 27. junij 2017, 21.30, Kongresni trg, Ljubljana V torek, 27. junija 2017 ob 21.30,  se na Kongresnem trgu v Ljubljani začenja 65. Festival Ljubljana. Na otvoritvenem koncertu bodo katalonska gledališka skupina La Fura dels Baus, Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, Zbor Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina in Komorni zbor Ave s skupnimi močmi izvedli Orffovo Carmino Burano. Veličastno scensko kantato za simfonični orkester, zbor in soliste si je v privlačni reinterpretaciji španske gledališke skupine po vsem svetu ogledalo že 100.000 gledalcev. Za špansko zasedbo, ki polni največje gledališke odre in je nastala že konec 70. let, je značilno svojevrstno prepletanje glasbe in gledališča, scensko dodelani nastopi ter posebni učinki. Obeta se veličasten dogodek, ki ga ne smete zamuditi!

preberi več

Poslušajte vsi človeki! koncert - 500 let reformacije v Sloveniji

14.06.2017

16.6.2017. ob 19.00, minoritska cerkev, Maribor Poslušajte vsi človeki! - 500 let reformacije v Sloveniji Zbor Slovenske filharmonije Trobilni kvintet Slovenske filharmonije Zbor Carmina Slovenica Martina Batič, dirigentka V petek, 16. junija, bo z zborovskim koncertom na prav poseben način obeležena 500. obletnica reformacije - dogodka, s katerim je Martin Luther sprožil plaz novih idej ter s tem pomagal prenoviti miselnost tedanje Evrope. Na koncertu, ki bo v mariborski minoritski cerkvi ob 19h, bosta z združenimi močmi pod vodstvom Martine Batič nastopile članice zbora Carmina Slovenica (zborovodkinja Karmina Šilec) ter Zbor in Trobilni kvintet Slovenske filharmonije. Na sporedu koncerta Poslušajte vsi človeki! prevladujejo protestantski napevi v različnih sodobnejših priredbah, sam koncert pa je del cikla Choregie. (več na: https://www.carmina-slovenica.si/novice/poslusajte-vsi-cloveki_1/)

preberi več

Oris sezone 2017/18 Slovenske filharmonije

12.06.2017

Modri abonma v prihajajoči sezoni nadaljuje zastavljene smernice sezone 2016/17, s poudarkom na obletnicah, kot je 500 let protestantizma na Slovenskem. Med solisti tokrat  izstopajo: pianista Simon Trpčeski in Fazil Say (ki se bo predstavil tudi kot skladatelj), klarinetist Mate Bekavac in violinist Julian Rachlin (prav tako tudi v vlogi dirigenta). Z Orkestrom Slovenske filharmonije bodo med drugim gostovali dirigenti: Aziz Šohakimov (dobitnik nagrade za najboljšega mladega dirigenta na lanskem Salzburškem festivalu), Risto Joost (zmagovalec dirigentskih tekmovanj Jorma Panula in Malko; umetniški vodja filharmonikov iz Talina, radijskega zbora iz Leipziga in Brigitta festivala), Vladimir Kulenović (nosilec naslova Chicažana leta 2015 v klasični glasbi ter dobitnik nagrade Sklada sira Georga Soltija za leto 2015). Prvič bodo v našem abonmaju zazvenele: Šostakovičeva Sonata za violino in orkester (v orkestraciji Michaila Zinmana), koncertantna skladba za klarinet mladega ameriškega skladatelja Chada Cannona (svetovna premiera), Amerikanec na Danskem Andyja Papea, Ščedrinove Poredne prigodnice, po natančno 50 letih bomo ponovno slišali tudi Rossijinevo delo Stabat Mater.  Rdeča nit Oranžnega abonmaja je gledališče oz. glasbena dela, ki so nastala za gledališče (opera, balet, scenska glasba…) ali po gledaliških predlogah. Med solisti izpostavljamo imenitno wagnerjansko sopranistko svetovnega slovesa Brigitte Pinter, mladega violinista Emmanuela Tjeknavoriana, violončelista Maria Brunella (ki bo tudi dirigent drugega koncerta Oranžnega abonmaja), pianiste Nikolaja Demidenka, Itamarja Golana in Danijela Detonija; med dirigenti bodo naši gostje Vladimir Fedosejev, Ari Rasilainen, György Győriványi Ráth, Philipp von Steinaecker, James Judd, Olari Elts. V Oranžnem abonmaju bomo med drugim slišali: 2. suito iz baleta Arležanka G. Bizeta, Medigro št. 3 iz Schubertove Rosamunde, Adésovo uverturo k operi Vihar, Debussyjevo suito iz baleta Peleas in Melisanda,suito iz Kavalirja z rožo Richarda Straussa, veličastne odlomke Wagnerjevih opernih mojstrovin (Tannhauser, Parsifal, Tristan in Izolda, Lohengrin, Somrak bogov), Bartokov Grad vojvode Sinjebradca, Štiri morske interludije iz Brittnove opere Peter Grimes, von Hauseggerjevo Simfonijo narave, suito iz Labodjega jezera P. I. Čajkovskega (v priredbi V. Fedosejeva). V letošnji sezoni bomo počastili obletnice: Georga Gershwina (80 let smrti in 130 rojstva), Clauda Debussyja (100 let smrti), Gioachina Rossinija (150 let smrti), Petra Iljiča Čajkovskega (125 let smrti) ter 100 let rojstva velikega skladatelja, dirigenta in pedagoga Leonarda Bernsteina. Zbor Slovenske filharmonije bo v Vokalnem abonmaju ponovno postregel z osmimi koncerti, med katerimi izpostavljamo Vokalni 1, ko gostimo  Zbor Latvijskega radia - enega najboljših zborov na svetu. Koncert je plod članstva Zbora Slovenske filharmonije v mednarodni zvezi TENSO (Evropsko združenje profesionalnih pevskih zborov) in ga podpira tudi program za kulturo pri EU. V Vokalnem 4 - pod dirigentskim vodstvom Stojana Kureta - med drugim predstavljamo novitete mladih in obetavnih slovenskih skladateljev na besedila Srečka Kosovela ter prepis Marija Kogoja zborovske skladbe za godalni kvartet. Obeta se še sodelovanje z NUK-om pri pripravi manjše razstave Kogojevih likovnih del. Pri načrtovanju Vokalnega 5 smo sledili željam občinstva po večjih vokalno - instrumentalnih delih (Haydn, Maša v d-molu), saj bosta nastopila Zbor in Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom uveljavljene norveške dirigentke Grete Pedersen. Za zaključek abonmajske sezone pa smo v goste povabili britanskega dirigenta Stephena Laytona, svetovno znanega specialista za sodobno zborovsko glasbo. Njegov prvi koncert z našim zborom je bil namreč eden od vrhuncev preteklih sezon, zato nas še posebej veseli njegova želja, da ponovno nastopi v Ljubljani z Zborom Slovenske filharmonije! Obeta se vrhunski zaključek sezone – dialog med staro in novo zborovsko glasbo.   Umetniški vodja 3. Filharmoničnega festivala baročne glasbe Matej Šarc se je posvetil programom treh koncertov v januarju 2018, ko bodo na sporedu dela italijanskega baroka. Na prvem koncertu bomo slišali izvedbo Vivaldijevega sakralno-vojaškega oratorija z naslovom Judita, zmagovalka nad Holofernovim barbarstvom, RV 644 za pet solistk, zbor in orkester. Drugi koncert bo, kot je že navada, namenjen komorni glasbi. Na njem se bodo predstavili člani Orkestra Slovenske filharmonije skupaj z našima vodilnima izvajalcema stare glasbe, Tomažem Sevškom in Domnom Marinčičem, ter izvedli večer cerkvenih in komornih sonat italijanskih mojstrov. Zaključni koncert nosi naslov Concerto con molti strumenti in je namenjen v baroku zelo priljubljenemu žanru koncertantnih skladb za več solističnih inštrumentov hkrati. Umetniški vodja cikla Trobilnega ansambla Slovenske filharmonije Franc Kosem nas je seznanil s tremi koncerti, kjer bodo poleg naših trobilcev nastopili še Boštjan Gombač, Lucija Ćirović in Thomas Gansh.   Vljudno vabljeni na nova vrhunska umetniška doživetja v naši družbi!     VPIS ABONMAJEV 2017/2018 Modri, Oranžni, Vokalni, Študentski od 4. do 14. septembra 2017 med 11. in 13. ter 15. in 17. uro v Slovenski filharmoniji, Kongresni trg 10, Ljubljana   Vpis Študentskega abonmaja od 2. do 20. oktobra 2017 med 11. in 13. ter 15. in 17. uro v Slovenski filharmoniji, Kongresni trg 10, Ljubljana  

preberi več

Sodelovalo več kot 15 tisoč prostovoljcev

8.06.2017

Natečaj Moja reka si 2017, ki ga organizira Coca-Cola Slovenija v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor ter Savsko komisijo in Turistično zvezo Slovenije, nadaljuje s spodbujanjem organizatorjev čistilnih akcij, ki potekajo v Sloveniji v posredni ali neposredni bližini rek, ki jih organizirajo različna društva, organizacije in posamezniki.

preberi več

Pišite z nami

Widgeti za katere imate pravice deljenja:

Widgeti za katere čakate na odoboritev:

Widgeti za katere lahko zaprosite za pravico deljenja:

Člani:

Prikaži več >

KOLEDAR DOGODKOV

Politika

TISKOVNA KONFERENCA v prostorih Svetovnega Slovenskega kongresa v četrtek 10.08.2017 ob 11.00 h

9.08.2017

Spoštovani novinarji in uredniki,   V Sloveniji se človekove pravice kršijo, žal pa tega skoraj nihče ne opazi -  na to se požvižga celo USTAVNO SODIŠČE ! Kljub temu pa ostaja U S zadnji branik pred zlorabami in neustavnimi ravnanji oblasti, ki jih v Sloveniji nihče drug ne more ali noče sankcionirati.     Zato organiziramo jutri,  to je v četrtek  10.08.2017 ob 11 h, v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi I/4 tiskovno konferenco na temo:   1 .Ustavna pritožba na neustavni sklep vlade o samo-dodelitvi 97.000 eur Vladi RS za njeno referendumsko kampanjo. Sklep ni v skladu z ustavo in mednarodnimi akti. 2. Ustavna pritožba zaradi diskriminacije Sindikata vojakov Slovenije v aktualni referendumski kampanji, ki se prične 24.avgusta 2017. Ustavni sodniki imajo priložnost da naredijo popravni izpit!   3. Pritožba na ESČP na sklep Ustavnega sodišča republike Slovenije, ki neargumentirano in v celoti ignorira - preskoči,  zatrjevano in dokazano diskriminacijo članov sindikata vojakov Slovenije v fazi zbiranja podpisov zahteve za referendum, z odgovorom US, da je bilo zbranih dovolj  podpisov in s   tem  problem diskriminacije ignorira!  4. Potek finaciranja referendumske kampanje proti vladnemu zakonu - abstraktno in konkretno - ob drugem tiru ! Kako se boriti za denar, ki ga za kritične davkoplačevalce v Sloveniji  ne sme biti!   5. Dvakratni poslanec  Andrej Magajna – predsedujoči Koordinaciji neparlamentarnih strank in hkrati predsednik Krščanskih socialistov Slovenije - Krekovih socialistov, bo obrazložil dopolnitev zahteve za ustavno presojo zakona o Referendumski in volilni kampanji ter zakona o RTV, ki je v postopku pred US.         Naprošam vse  za objektivno informiranje o naši dejavnosti in naših stališčih.    Vili Kovačič, državljan K.

preberi več

Je soboški župan Jevšek plačal volilni zapitek 2014 in zaaral romske glasove za volitve 2018?

Ta misel se ti nehote utrne ob spremljanju zadnjih dogodkov v romskem naselju Pušča pri Murski Soboti, kjer je alfa in omega vsega soboški romski svetnik Darko Rudaš. Spomin na lokalne in županske volitve 2014 je še vedno svež, čeprav je policijska preiskava zavrgla indice o kupovanju romskih glasov, tudi za drugi krog županskih volitev, v katerem je zmagal kandidat SD in nekdanji visoki policijski uslužbenec Aleksander Jevšek. Le o dveh najbolj svežih dogodkih bo tekla beseda, ki sledita indicom. Pred dnevi je bilo v romskem naselju Pušča nadvse slovesno. Kako ne, ko pa je tamkajšnji nogometni klub NK Pušča po 60 letih delovanja dobil prepotrebne slačilnice. S to pridobitvijo je zadostil pogojem NZS, da lahko odslej kot gostitelj tekme 2. MNL Murska Sobota igra na domačem igrišču na Pušči. Otvoritve se je udeležil vrh Nogometne zveze Slovenije na čelu s predsednikom Radenkom Mijatovićem, ob Darku Rudašu seveda ni umanjkal soboški župan dr. Aleksander Jevšek. Če ne zaradi 240 tisoč evrov, ki jih je rdeča mestna oblast Murske Sobote namenila za izgradnjo garderobnega objekta, še 40 tisoč jih je primaknila Fondacija za šport, pa zaradi kamer in fotoaparatov, ki so s pridom beležile njegov široki nasmeh ob rezanju otvoritvenega traku in besed, ki jih je namenil zbranim. «Upam, da bo na nogometnem igrišču polno mladih ljudi in to vsak dan, 12 ur na dan. Vlaganje v šport je v Mestni občini Murska Sobota prioriteta", je povedal Jevšek, ki se je še posebej raznežil ob darilu, dresu NK Pušča s številko 56, kajti le dan po otvoritvi je praznoval rojstni dan. Da so zaradi romskega projekta slačilnic morale počakati na boljše čase druge naložbe v športno infrastrukturo v MO Murska Sobota, je drugotnega pomena. Tudi mesec dni pred tem je bilo na Pušči nadvse slovesno. Takrat je bil ob županu Aleksandru Jevšku še njegov partijski šef, sicer minister za kmetijstvo Dejan Židan in pa predsednik republike Borut Pahor. Znova številne kamere in fotoaparati, kajti s simbolično zasaditvijo prvih rastlin Prstastega trstikovca oziroma Miskantusa je požegnal projekt ustvarjanja zelenih delovnih mest za Rome. Na hektarju še ne tako daleč nazaj degradiranega prostora, na divjem odlagališču, kjer so Romi kurili električne kable, da so jih očistili plastike, bi s pomočjo socialnega podjetja Avtarkija in romske zadruge predelava Miskantusa nudila zaposlitvene možnosti za Rome. Da se kmetijska stroka zmrduje nad to tujerodno invazivno rastlino, ni omembe vredno, ker »se je politika tako odločila,« kar je s svojo prisotnostjo potrdil tudi kmetijski minister Dejan Židan. No in ta Miskantus, ki ga je za svojega vzela romska zveza Preporod soboškega romskega svetnika Darka Rudaša, naj bi prinesel zelena delovna mesta Romom po celi Sloveniji. Koliko proračunskih sredstev bo porabljenih za uresničitev tega načrta, še ni jasno, prav gotovo pa jih bodo zagotovili vladni resorji za kmetijstvo, delo, družino in socialne zadeve. Mimogrede, podoben zaposlitveni projekt je v nekaj letih »skuril« pol milijona evrov iz državnega in EU virov, pa ni prinesel niti enega delovnega mesta za Rome. Volitve, državnozborske in lokalne so pred vrati. Za Boruta Pahorja ni skrbi, vnaprej lahko računa na glasove romskih volivcev. Nanje seveda računa tudi soboški župan dr Aleksander Jevšek. Sam se, tako govorice v SD, vidi v poslanski klopi DZ in ko bo njegov šef Dejan Židan kot mandatar oblikoval vlado, tovrstne ambicije celo javno razglaša, se Jevšek vidi v sedežu ministra za notranje zadeve. V županski boj pa bo Jevšek verjetno poslal svojega strankarskega kolega in podžupana Zorana Hoblaja. In tu smo znova pri romskih volivcih. Da bodo obkrožili kandidata Socialnih demokratov bo poskrbel prav Darko Rudaš, ki je pred meseci postal član Židanove stranke. Pred tem je bil že v LDS, pa v SD, TRSu in ZL, zdaj pa naj bi se vrnil v Židanovo jato.Pred tem je bil v Hanžkovem TRS-u. Zato vprašanje, ali je Jevšek s tem poravnal volilni zapitek za 2014 in zaaral glasove za volitve prihodnje leto, ni niti tako brezpredmetno. Indici pač! Tudi sicer ima vsa romska funkcionarska oligarhija, na čelu s predsednikom Romske zveze Slovenije Jožekom Horvatom Mucem, ki se je tudi že okitil z doktorskim nazivom in Darkom Rudašem, oba sta tudi zbiratelja najrazličnejših funkcij v romskih organizacijah, vselej odprta vrata pri najvišjih vladnih in državnih funkcionarjih. Boris Cipot

9.08.2017

preberi več

Boljših varuhov nima neumnost, sporočam tovarišema Andreju Karoliju in Mihi Šaleharju. Pojdite se zvagat na trg!

5.07.2017

“Tovarišema” Andreju Karoliju in Mihi Šaleharju, ki na rožnatem VALU 202 vidno uživata v podjebavanju drugorazrednih državljanov sporočam, da Boljših varuhov nima neumnost, bi rekel Ivan Cankar! ... Obenem je pa sramotno, da moramo takšen program, kot je RTVSLO prisilno plačevati! Fantje iz hiše RTVSLO, pustite te plače, ki so nam državljanom prisilno izpuljene iz že tako praznih žepov in se pojdite zvagat na trg.  Garantirano bo norčevanja hitro konec.  Vili Kovačič, državljan K

preberi več

Izjava za javnost: norčevanje Brgleza iz volivcev in denarja. Referenduma ne želi speljati skupaj s predsedniškimi volitvami

30.06.2017

NUJNI POZIV PREDSEDNIKOMA DRŽAVE IN DRŽAVNEGA ZBORA ! (izjava za javnost)   Prosim predsednika države, da sprejme na pogovor delegacijo podpisnikov zahteve za referendum.  Že za danes je namreč napovedan korak predsednika DZ da voljo 48.000 podpisnikov, da je referendum hkrati s predsedniškimi volitvami,  v imenu nekakšne velike pomembnosti obeh zadev, gladko ignorira. Slovenska visoka politika, ob kakem tako enostavnem in elementarnem vprašanju, še nikoli  ni bila tako skregana z zdravo pametjo in z ljudstvom. Mislim, da moramo narediti vse, da se volitve in referendum združijo v praznik demokracije, ne pa norčevanje iz nje.    Ponovno pozivam, da se oba predsednika – predsednik države Borut Pahor in predsednik DZ dr. Milan Brglez skupaj s poslanci poenotijo in dogovorijo za datum, ki bo v javno  korist in bo zagotovil čim večjo udeležbo državljanov - tako na volitvah kot na referendumu in da to stališče oba predsednika v praksi s pomočjo državnega zbora tudi uveljavita. Gre za sledeče :     - na volitvah in referendumih naj odloča čim več ljudi, ne čim manj. Zato naj bosta oba dogodka skupaj, na isti dan, ne pa čim dlje narazen.   - predsednik DZ naj ne podcenjuje ljudi, da se ne bi znali odločiti. Tak primer smo že imeli leta 2007 ko je šlo za združitev 2 kroga predsedniških volitev z referendumom. Tedaj ni bilo nobene degradacije pomembnosti predsedniške  funkcije     ali rizika nekakšne “zmedenosti” državljanov -  demokracija ni zastonj, zato je argument zmanjšanja stroškov treba maksimalno upoštevati, kadar je to le mogoče. V danem primeru pa bi zavračanje pomenilo nezrelost  in absurd. To bo tudi test odtujenosti oblasti. Predsednik DZ naj       prihranek  nameni za sklad za bolne otroke, in/ali za pospeševanje civilne družbe in demokracije !   Uspešnost tega apela je seveda odvisna od politične volje naslovnikov, vsa dejstva pa so na na naši strani. Ob odločitvi za združitev obeh dogodkov je hkrati na preizkusu politična zrelost voditeljev. Prav pomembnost obeh dogodkov je argument, da se dogodka združita in ne obratno.  Na preizkusu pa je tudi opravilna sposobnost oziroma ne-sposobnost predstavniškega sistema oblasti in njegovih voditeljev, v tem primeru  poslancev DZ in obeh predsednikov, predsednika države in predsednika DZ ! Neupoštevanje tega apela smatramo za akt nespoštovanja in nagajanja državljanom, ki se za odrasle in resne ljudi ne spodobi in se bo akterjem te nespodobne in proti državljanske politične igre slej ko prej vrnilo kot bumerang, v škodo njih samih. 

preberi več

Sloveniji usodo krojijo pravniki iz podzemlja, karieristi in novinarji, ki onemogočajo, da bi se povedalo, da je Cer(s)ar nag

26.06.2017

Drugi tir !!!TRASA, TRASA IN ŠE ENKRAT TRASA !!!Uboga Slovenija, ki ji usodo krojijo pravniki iz podzemlja- udbovci, kršitelji človekovih pravic, filozofi brez modrosti ter karierist in novinarjii, ki onemogočajo, da 5 letni otrok pove, da je cesar (Cerar) nag. Recept je znan od pamtiveka: slepo črevo je treba izrezati ! Ista zgodba pa se ponavlja povsod – ohola oblast, ki ne sliši nikogar, razen samo sebe nas bo uničila, če se ne upremo.v Braslovčah (3.r.os – trasa F-2-2), Magna v Hočah itd., Kemis na Vrhniki itd.itd... Hvala bogu je ljudstvo pametnejše, 48.222 podpor to dokazuje ! Zanimiv je pregled po občinah. Slovenija lahko postane Švica če prevzame njen referendumski sistem. Ljubljana je bulana, ampak tokrat je bila odlična . Enako Nova gorica zaradi 2 odličnih zbirateljev oz. zbirateljic! Zato bo uspešen referendum zrušil ne  le brezumni drugi tir, ampak tudi sedanjo katastrofalno protiljudsko referendumsko ureditev !!!Oblast se mora bati ljudstva ne pa obratno, da se ljudstvo boji oblasti ! lp Vili KOVAČIČ,   državljan k.vir slike: reporter

preberi več

Referendum 2.TIR – obvestilo javnosti: v torek 27.06. bomo v Državni zbor predali podpise

25.06.2017

DOGAJANJE V ZVEZI Z REFERENDUMOM BO V NASLEDNJEM TEDNU SLEDEČE: . V torek 27.06.2017 ob 11 h bo v muzeju VSO na Cankarjevi 11 tiskovna konferenca ob kazenski ovadbi velike goljufije davkoplačevalcev s strani vlade Mira Cerarja. Predstavili bomo sklep seje odbora za obrambo, ki je izglasoval nadaljevanje protiustavnih kršitev državljanskih pravic sindikatu vojakov Slovenije. Sklep odbora za obrambo je že posredovan Ustavnemu sodišču. Osrednja točka v torek 27.06.2017 pa bo od 15:30 do 16:00 v DZ, ko bomo v DZ predali podpise podpor za zahtevo za referendum za zakon o 2 tiru. V četrtek 29.06.2017 ob 20 h pa bo na Trgu republike pred parlamentom prireditev veselja ob uspešnem zaključku zbiranja 40.000 podpisov ! Ljubljana 26.06.2017 Vili Kovačič, DavkoPlacevalciSeNeDamo  .

preberi več

Dr. Milan Zver

8.09.2017

Kot ključne je izpostavil vprašanje enotne varnostne politike in krepitve EU varnostnih sil in proces ločevanja od "mize in postelje" EU in Velike Britanije, odnose EU do Turčije in EU do Rusije. Pri tem je kritično ocenil delovanje slovenske zunanje politike, ki nima izdelane strategije, ki je pod vplivom Rusije, zato smo kot država tudi na stranskem tiru Trumpove administracije. Milan Zver se je ustavil tudi pri nemških parlamentarnih volitvah, ki bodo isti dan, to je 24. septembra, ko bo v Sloveniji referendum o 2. tiru in napovedal, da bo izid nemških volitev vlival tudi na politično podobo Evrope. Beseda je nanesla tudi na razsodbo Arbitražnega sodišča, pri čemer Milan Zver dvomi v sposobnost slovenske diplomacije in vlade Mira Cerarja, da bo v dialogu s Hrvati sposobna implementirati odločitev Haških arbitrov. V oddaji je bilo govora tudi o drugem tiru in o nujnosti, da Slovenci 24. septembra na referendumu zavrnemo vladni zakon, ki nudi zakonsko osnovo za korupcijo. Da je za drugi tir, je jasno povedal Milan Zver, vendar za dvojni drugi tir, ki ga naj v prostor umesti stroka, ne pa politika.,

preberi več

Pravni nihilizem in opravilna nesposobnost Ustavnega sodišča

27.08.2017

Gospodu Milanu Janušku iz Slovenj Gradca sem pravzaprav hvaležen, da se je osredotočil name, ker mi daje možnost odgovora, saj mnogi mislijo, da nasprotujem vladnemu projektu 2 tira zgolj iz »inata«, nekakšnega protesta in da ustavne sodnice in sodišče neupravičeno napadam, brez razloga. Gremo po vrsti, pri čemer začenjam z 2 tirom. Pri vložitvi zahteve za referendum o zakonu o 2 tiru ne gre za mojo promocijo, ampak gre predvsem za – skozi 2 tir, bolestno željo vlade po predvolilni promociji stranke SMC in Mira Cerarja. To, da se gradnja 2 tira vleče že 20 let v nobeni normalni državi ne bi mogel biti argument za upravičenost začetka katastrofalno slabo načrtovanega projekta in to po trasi »slepega črevesa«, to je z velikanskim zavojem proti Trstu. Kar je seveda v letu 2017 popolni ABSURD. Poglejmo zakaj gre: leta 2010 je Italija odstopila od zahteve po tej trasi, kar pomeni, da je ta del trase danes popolnoma odveč in popoln nesmisel, ker je brez vsake uporabne vrednosti. Gre za 2 x 5 kilometrov predora in dva viadukta – kar predstavlja unikatni »podzemni vrtiljak«, ki ga svet še ni videl. Bo pa spomenik Cerarjevi neumni »razvojni« politiki, v resnici pa je spomenik slovenske neumnosti zapravljanju denarja v prazno – po logiki: čim dražje in tem dlje gradimo, tem bolje bo za nas pri koritu. Zdaj se vlada izgovarja, da je prav ta trasa nujna, ker naj bi zaščitila vodonosnike in da gre v tem zavoju za pridobivanje višine za preskok čez kraški rob. Vendar prav nasprotno je res – vse vodonosno področje se nagiba proti morju oz. Trstu in bo zato z vladno podzemno traso vodonosnost izjemno ogrožena, pridobivanje višine pa je v tem podzemnem vrtiljaku enako NIČ – 0,5 metra. Obenem gre za izjemno sipko geološko sestavo terena, ki ne prenese tovrstnega posega. To kažejo dosedanje študije. Problem je temeljito obdelal dr. Damir Josipovič. Ko bodo detajlna geološka vrtanja to potrdila pa bo žal prepozno. Takrat Cerarja ne bo več. Mi pa bomo to norost drago plačali – pa ne le mi, tudi naši otroci in vnuki. Zato ponovno trdim: vse alternativne trase so bistveno boljše in manj nevarne za vodonosnike od katastrofalno škodljive vladne trase. Vse tri alternativne trase so pomaknjene bolj vzhodno in so boljše od vladne. Žal mediji tega ne povedo, in večinsko v en rog poudarjajo, da je referendum zgolj opozicijsko nagajanje vizionarstvu Mira Cerarja. Bog se usmili nas Slovencev, ki za Cerarjem tako vizionarsko hitimo čez kraški rob – v prepad. Tudi trditev, da bi s spremembo trase zavlekli izgradnjo drugega tira za 5-10 let je čista laž. Z upoštevanjem alternativ bi se bistveno skrajšal čas izgradnje ! Da je nov prostorski načrt možno pridobiti hitro, pa dokazuje projekt MAGNA – 4 mesece. Naše geslo je: volivci glasujte PROTI, s tem bo projekt dvojnega – ne drugega tira, končan 2 x hitreje in 3 x ceneje ter brez stoletne škode za okolje ! In seveda brez uzakonjene korupcije – to je brez Cerarjeve (j)etike in brez finančnih posledic za naše otroke. In zdaj še k drugi temi g. Januške – moji žaljivosti do Ustavnega sodišča. Edino sodnik Jaklič je zmogel pošteno presojo, da je odvzem prostosti – to je pripor, najhujši možni poseg v človekove pravice. Za Jadranko Sovdat pa ta poseg ni bil dovolj »očiten«, čeprav je ta kršitev kot najhujša možna, vidna iz vesolja. Po principu sorazmernosti v pravu je moja zahteva, da sodnica Jadranka Sovdat spremeni smer jadranja ali pa odstopi, prava malenkost. Vse to je zgolj milijoninka grobosti in krivic nasproti krivičnemu priporu - odvzemu svobode dr. Milku Noviču. To kar je v ločenem mnenju obrazložil sodnik Klemen Jaklič v primeru dr. Milka Noviča in o sedanji doktrini sojenja na US, katerega stališče pa si zasluži zgolj in samo pohvalo. Pilatovski kurz sedanjega vodstva US pa se mora čim prej spremeniti. In še replika na primer Patria. Kot vemo je primer »zastaral«, namesto, da bi dobil pravični sodni epilog. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da se je Janez Janša na to odločitev pritožil. In zgodilo se ni nič – sodniki so menda rekli, da je zastaranje obtožencu v korist, on pa naj bi s pritožbo želel sebi škodovati. Halo pamet , kje si ! Res ne vem kje živimo ? Naj razume kdor (z)more – jaz ne, in nikoli NE BOM. Opravilna nesposobnost slovenskih sodišč – v tem primeru celo ustavnega sodišča, pa se kaže ne le v »mečkanju« odločitev na kar opozarja tudi g. Januška, kaže se tudi v tem, da se je žal US pod Jadranko Soldat sprevrglo v »vzgojno izobraževalni« organ, ki ga nižja sodišča gladko ignorirajo. V primerih moje pritožbe zaradi diskriminacije sindikata vojakov v referendumu in tretje moje pritožbe zaradi neenakosti v referendumski kampanji pa bo zadeva šele zdaj dobila sodni epilog. »Mesarjenje« gospe Ane Vilfan po slovenskih pritožbah v Strasbourgu pa je tako empirično kot vsebinsko dokazljivo. Žal pa je v Strasbourgu aktivna še ena slovenska gospa »mesarica«iz istega gnezda in s podobnimi dosežki, Katarina Zidar Al Mutairi. In še replika za konec! Tudi pri TEŠ 6 sem 5 let opozarjal na problem premoga, a zaman. Očitno velja samo eno: samo od hudega postaneš pameten. Predobro nam gre, zato se nekateri neovirano igrajo s tujim denarjem in z ljudstvom: v Magni s kmetijsko zemljo, pri trasi 3.r.osi prav tako in slepem črevesu ob Črnem kalu z obema hkrati. Adijo pamet in poštenost ! Tovornjake na vlake, pravi vlada, čeprav ne ve kako to narediti. Ni dovolj nes-pamet, potreben je razum in pogum ! Obojega jim primanjkuje, ne le predsedniku DZ g. Brglezu - tudi vladi, ki se izogiba soočanjem, saj iz vrtoglavih višin napuha ni sposobna dati odgovore, ker jih nima. Vili Kovačič, državljan K.

preberi več

Dr. Andrej Umek: Na referendumu »drugi tir« je ZA glas za Balkan, PROTI je glas za Evropo

26.08.2017

»Problematika ”drugega tira” načenja v Sloveniji nikoli jasno zastavljeno vprašanje, kateremu delu Evrope želimo, da Slovenija pripada. Prepričan sem, da vsi zagovorniki ”drugega tira” želijo Slovenijo kot del Zahodnega Balkana in mi, ki nasprotujemo, kot del Srednje Evrope. Za volivce mogoče ta dilema ni tako jasna, žal. Mislim, da bi bilo potrebno pred referendumom bolj jasno povedati, da  ZA pomeni glas za Balkan in PROTI glas za Evropo.« Končuje se poletni čas, pričela se bo uradna referendumska kampanja. Vlada, ki sporni zakon zagovarja, si je zagotovila namenskih 97.000 EUR za potrebe te kampanje ter imenovala večjo strokovno skupino, sestavljajo jo večinoma strokovnjaki za komuniciranje z javnostmi, še pred uradnim začetkom kampanje pa ji je uspelo utišati večino vplivnih medijev. To zanjo seveda ni bila preveč težka naloga, saj tiskane medije in komercialne televizije uspešno nadzoruje preko svojih državnih podjetij, ki so največji naročniki reklamnih oglasov, javni zavod RTV Slovenija je pa itak podrejen aktualni vladni politiki. Na podlagi informacij, ki smo jih državljani dnevno deležni s strani vladi pokornih ali vsaj finančno odvisnih medijev, nam je vsiljeno mnenje, da je izgradnja drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom projekt, ki naj bi bil ključen za prihodnji razvoj slovenskega gospodarstva. Ali je temu res tako, smo prosili za mnenje prof. dr. Andreja Umka, vrhunskega strokovnjaka gradbene stroke in slovenskega politika, ki je bil od 1996 do 1997 minister za znanost in tehnologijo Republike Slovenije v Drnovškovi vladi, leta 2000 pa je bil minister za okolje in prostor Republike Slovenije v Bajukovi vladi. Profesor Umek nam je povedal, da je drugi tir železniške proge lahko le začasna nikakor pa ne končna rešitev logistične infrastrukture, ki jo Slovenija nujno potrebuje. Opozoril je, da je južna železnica edina od štirih primarnih prometnih koridorjev za prehod preko alpsko-dinarske bariere, na katerem se, razen elektrifikacije, od 19. stoletja dalje ni zgodilo nič pomembnega. Ostali trije primarni koridorji Simplon, Gothard in Brenner so bili posodobljeni ali pa so dela še v teku. Dela na varianti Južne železnice Graz-Celovec-Beljak-Udine-severnojadranska pristanišča (Obvozni koridor) so tik pred zaključkom. S tem projektom, če Slovenija na njega ustrezno ne odgovori, bi nas Avstrija in Italija de facto izrinili iz vitalnih prometnih povezav znotraj EU in nas vključili v zahodni Balkan. Izgubili bi to, kar nam je dala Južna železnica. Bistveno je, da ima Luka Koper okoli 12 milijonov ton prevoza po železnici, Trst pa okoli 40 milijonov ton. Meja med enotirno in dvotirno progo je pri okoli 24 milijonov ton. Dvotirna proga po predlogu prof. Duhovnika, ki ima predračunsko vrednost samo 800 milijonov, je za okoli 2,2 milijarde cenejša od predloga, ki nam ga vlada z zakonom, ta je sedaj prepuščen odločanju na referendumu, vsiljuje. Južna železnica med Dunajem in Trstom je bila, kot nam je povedal dr. Umek, od njene izgradnje pa vse do začetka 1. svetovne vojne gonilo razvoja gospodarstva, saj se je Slovenija v tem času gospodarsko najhitreje razvijala in dohitela in prehitela vse avstrijske pokrajine razen Dunaja in Prage. Zato je potrebno poudariti, da je za slovensko gospodarstvo Slovenije vitalnega pomena konkurenčna prometna povezava Koper/Trst-Ljubljana-Graz, vendar konkurenčnosti te povezave, navezave Luke Koper na srednjeevropski prostor po Umkovem mnenju izgradnja drugega tira ne zagotavlja. Njegovi tehniški performansi so bistveno pod standardi Obvoznega koridorja, v Divači pa bo pripeljal na progo, ki od 19. stoletja ni bila kaj bistveno posodobljena. Vitalni slovenski interes je poiskati rešitve za celotno traso od Kopra do namembnih destinacij in jo v najkrajšem možnem času, sicer postopoma, realizirati. Edino smotrna je modernizacija zdaj že 160 let stare Južne železnice, seveda s povezavo do Kopra, da bo na njej možno dosegati hitrosti, ki bodo podobne avstrijskim in italijanskim. »O tem odgovorni ne želijo govoriti, ker bi to pokazalo, da niso sposobni reševati vitalnih problemov naše države in njenega gospodarstva«, je zaključil naš sogovornik. Boji se, da nas Italijani, zlasti pa Avstrijci prehitevajo s svojim železniškim obvodom, zgraditi morajo še predor pod Koralpami Golico, s tem pa lahko pride do prenosa pretovora blaga iz Kopra v severno jadranska italijanska pristanišča, ki bodo imela ustreznejšo prometno povezavo do trgov v srednji Evropi. Ker obnova slovenskih železnic ne sledi konkurenci v bližnji soseščini in se ne načrtuje na hitrosti, ki jih oziroma jih bodo dosegali na avstrijskih in italijanskih železnicah, se Slovenija odpoveduje vodilni vlogi najpreprostejšega in najboljšega prehoda med severnim Jadranom in Srednjo Evropo. Potegniti iz predala 25 let star projekt, tudi če je ta takrat bil dober in upravičen, je po tolikih spremembah v gospodarskem in političnem okolju Srednje Evrope in gradnji konkurenčnih povezav preprosto nerazumljivo in neodgovorno dejanje. Zgolj drugi tir, njegov zagon je predviden okoli leta 2026 – dve leti po zgraditvi obvoza preko Italije in Avstrije, ne bo rešil konkurenčnosti transporta preko Slovenije in ohranil njene izjemne geostrateške lege. Nedvomno bo to vodilo do preusmeritve prometnih tokov od Kopra v italijanska, severnojadranska pristanišča, npr. Tržič. Koper bo postal pristanišče, ki bo pokrivalo le slovensko gospodarstvo. Z njim bomo izgubili mednarodni pomen Luke Koper, zaključi dr. Umek, če ali ko bo zgrajen, bo sicer olajšal transport znotraj Slovenije, konkurenčnosti slovenskega gospodarstva pa bo najverjetneje škodil. Vsem našim poslovnim partnerjem bo dal jasno vedeti, da se Slovenija ne namerava soočati z mednarodno konkurenco. Naše gospodarstvo se mora soočati z mednarodno konkurenco, časi vase zaprte Jugoslavije so, hvala Bogu, dokončno minili in država mora v železniško infrastrukturo vlagati veliko več! vir: http://www.casnik.si/index.php/2017/08/20/dr-a-umek-na-referendumudrugi-tir-je-za-glas-za-balkan-proti-je-glas-za-evropo/

preberi več

Vlada se boji soočenja. Odklonili so udeležbo na prvi okrogli mizi oz. soočenju!

23.08.2017

Spoštovani,zahvaljujemo se Vam za vabilo z dne 18.8.2017 na okroglo mizo na temo drugega tira. Žal se zaradi drugih obveznosti vladni predstavniki dogodka ne bodo udeležili.Prijazen pozdrav,Urad vlade za komuniciranjeTamara MavkoUrad vlade RS za komuniciranje Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana Komentar:  PREZASEDENA VLADA, da o Cerarju sploh ne govorimo! Oni imajo drugo delo ! Uničevanje narave, poneumljanje ljudstva in prepumpavanje našega denarja  v druge namene!  DavkoPlacevalciSeNeDamo Lp Vili Kovačič državljan K. vir slike: cityam.com

preberi več

Turizem

Port 9 apartmani, Korčula

21.04.2017

Uresu svijeta, čarobna Korčulo! To je grad renesanse i tradicije. Osim u kulturnoj baštini, možete uživati u brojnim manifestacijama: viteškim igrama, večerima klapske pjesme ili biti sudionici raskošnih vjerskih procesija. Korčulani su veliki ljubitelji dobre domaće kapljice i gurmani s dugim, autohtonim kulinarstvom. AKCIJA 7=6 i 14=12 za boravke u periodu od 10.06.-23.06. i 30.09.-31.10.2017. Port 9 Apartmani 4*   Položaj   Smješteni su u mirnoj uvali znakovitog naziva Zaljev školjki koja je udaljena oko dva kilometra od starog grada Korčule. Okruženi su maslinama i drugom mediteranskom vegetacijom. Potpuno su renovirani 2015.g. a 2016.g. su dobili nove bazene s morskom vodom.   Apartmani 92 jedinice, po 4 u 23 zgrade, suvremeno uređeni, klimatizirani i opremljeni u dnevnoj sobi apartmana je potpuno opremljena mini kuhinja, sofa koja se otvara za 2 ležaja, SAT TV, telefon, WiFi  Internet pristup kupaonica s tušem i sušilom za kosu terasa ili balkon TIP A (2 + 2) ima jednu spavaću sobu s dva kreveta TIP B (4 + 2) ima dvije spavaće sobe i dodatni WC TIP C (3 + 2) je isti kao A ali u spavaćoj sobi ima dva ležaja i sofu Gourmet ponuda Mogućnost korištenja bogate ponude novog resort-a udaljenog 100-300 metara: 2 buffet restorana, usluge polu pansion i all inclusive light A la carte restoran Posebne tematske večere Izbor jela prilagođen sportskoj, vegetarijanskoj i dijetalnoj prehrani Good Food ponuda u vrijeme ručka Lobby bar Grill bar na plaži Pool bar Vitality bar Konoba Lanterna na plaži opskrbni centar u neposrednoj blizini   Sport, zabava i animacija vanjski bazeni s morskom vodom, bazen za djecu Na raspolaganju je  i ponuda susjednog resort-a: tenis: 2 betonska tenis terena olimpijski zatvoreni bazen za plivače i vaterpoliste na raspolaganju za grupe (udaljen 1 km) bicikli: prostorija za bicikle i iznajmljivanje iznajmljivanje kanua i drugih plovila na plaži ostali sportovi: polivalentno igralište, minigolf, stolni tenis, golf-net plaža: šljunčana, pješčana i plaža s betonskim platoima u mirnim uvalama terasa s glazbom uživo lipanj - rujan animacija: mini klub(sezonski) za 2 uzrasta djece  4 – 7 i 8 – 14 g. dječje igralište i pješčanik za djecu tematske radionice za djecu zid za penjanje djece mini botanički vrt fitnes na otvorenom       Dodatni sadržaji                WiFi Internet pristup parking: 100 parkirnih mjesta za automobile, 5 parkirnih mjesta za autobuse, gratis u sezoni 2017 dom zdravlja udaljen 1 km privatni taxi brodići raspoloživi od hotelskog mula na plaži do centra Korčule (plaćaju se direktno)   All inclusive light ponuda: Buffet doručak i večera Posebna good food ponuda za ručak Filter kava, bezalkoholna pića (otvorena, ne u bocama), mineralna voda, točena vina, točeno pivo u vrijeme ručka i večere CIJENE ZA 2017. G. NAJAM U KN   I II III IV V PORT 9 APARTMANI**** 30.09.-31.10. 16.09.-29.09. 10.06.-23.06. 09.09.-15.09. 24.06.-07.07. 26.08.-08.09. 08.07.-25.08. Tip A (2-4) osobe, max 4 osobe 407 545 725 855 902 Tip B (4-6) osoba, max 6 osoba 589 770 951 1234 1375 Tip C (3-5) osoba, max 5 osoba 453 634 815 949 996             Rok najave u danima 3 3 3 5 7 Min. Boravak 3 3 5 5 5   Za kraće boravke naplaćuje se dodatak od 20% All inclusive light ponuda po osobi dnevno 245 245 245 245 245   Boravišna pristojba nije uključena u cijenu, naplaćuje se u iznosu od 7,00 kn po osobi i danu, u periodu 01.06.-30.09., a u ostalim periodima 5,50 kn.           Djeca do 11,99 g. ne plaćaju boravišnu pristojbu          Djeca od 12 do 17,99 g. imaju 50% popusta Ostali uvjeti: Završno čišćenje se naplaćuje 225 kn po apartmanu Kućni ljubimci do 15 kg dozvoljeni uz nadoplatu od Kn 76,00 po danu Dječji krevetić se NE naplaćuje Cijene dodatnih usluga: ležaljke na plaži  EUR 3 na dan suncobrani na plaži  EUR 3 na dan kanu EUR 6 po satu tenis EUR 7 po satu golf-net EUR 7 po satu mini-golf EUR 3 po satu  

preberi več

Apartman Tea Casa, Sabunike

21.04.2017

uskoro u ponudi

preberi več

Hotel Medena 3***, Trogir

18.04.2017

Hotel Medena smješten je pored Trogira u Splitsko-dalmatinskoj županiji koja se smatra jednom od glavnih turističkih i kulturnih središta Hrvatske. Županija broji oko 300 kulturnih znamenitosti uključujući, između ostalog, stari grad Trogir i Dioklecijanovu palaču u Splitu koji su pod UNESCO-vom zaštitom. Hotel Medena se sastoji od dvije glavne zgrade (odjeli A i B) te od dva paviljona – depandanse (odjeli C i D), koje su smještene na samoj hotelskoj plaži. SOBE STANDARD (ukupno 96 soba): sobe su preuređene 2005. godine, imaju telefon, satelitski TV, sef, mini hladnjak, klimu, kupaonicu sa sušilom za kosu i balkon s pogledom na more. Nalaze se na 7. i 8. katu zgrada A i B. SOBE SUPERIOR (ukupno 72 sobe) – 36 soba je preuređeno 2008. godine. Sobe imaju manji balkon sa staklenom stijenkom i pogledom na more (nalaze se na 6. katu zgrade B), kupaonicu sa sušilom za kosu, sef, mini hladnjak, LCD TV i klima-uređaj. 36 soba je preuređeno 2013. godine, imaju kupaonicu, sušilo za kosu, sef, mini hladnjak, LCD TV, klima-uređaj i balkon s pogledom na more. NOVO U 2017.: vanjski bazen sa slatkom vodom površine 240 m2, od čega će biti 40m2 dio za djecu. Dubina dječjeg bazena će biti 0.40 m, a dijela za odrasle 1.30m. Na bazenu će biti moguće iznajmiti (uz doplatu) ležajke i suncobrane. Korištenje bazena će biti gratis za hotelske goste. Završetak radova na bazenu se planira do 15.06.2017. Usluga: buffet doručak i večera Sport: - 6 zemljanih teniskih terena; multifunkcionalan teren za košarku i nogomet; teren za odbojku; mini-golf; boće; fitness; sportovi na vodi (jet-ski, banana boat, paragliding, i dr.); ronilački centar Dječji klub hotela Medena: U dječjem klubu sve je opremljeno po mjeri najmlađih gostiju - velika klimatizirana igraonica s plazmom, toaleti i svlačionica.  Za djecu od 4 do 12 godina svakodnevno je osim subote osmišljen zabavni program. Program za djecu provodi se pod stručnim nadzorom hotelskih animatora. Mlađa djeca također mogu, uz obaveznu pratnju roditelja, sudjelovati i u dnevnim aktivnostima. Dječji program obuhvaća: sportske aktivnosti, likovnu radionicu, tematske dane i radionice, šetnje u prirodi, mini-disko Klub je aktivan 6 dana u tjednu i to u vremenu:   10:00 - 12:00 15:00 - 17:00 21:00 - 22:00 Mini-disco na bazenu Plaža: Plaža se nalazi 150 metara od hotelskog kompleksa i do nje se može doći stepenicama ili pješčanim putem kroz borovu šumu. Hotelska plaža nudi brojne mogućnosti za zabavu i rekreaciju.   Cijena je izražena u HRK,  po osobi, po danu, u dvokrevetnoj sobi za uslugu polupansiona (douručak I večera): 2017.   01.01.-30.04. 31.10.-31.12. 01.05.-01.06. 30.09.-30.10. 02.06.-16.06. 23.09.-29.09. 17.06.-30.06. 09.09.-22.09. 01.07.-14.07. 27.08.-08.09. 15.07.-26.08. STANDARD PARK 305 330 350 410 455 505 STANDARD morska strana 330 365 395 435 480 525 SUPERIOR Bez balkona, morska strana 360 370 410 470 540 585 SUPERIOR morska strana 365 400 435 500 570 610 Rok najave: 7 7 7 7 7 7 Minimalan boravak: 2 2 2 2 5 5               DISCOUNT FOR CHILDREN: Od 0-2.99 god. u sobi s dvoje odraslih bez kreveta – 100 % Od 2.99 – 6.99 godina u sobi s dvoje odraslih na pomoćnom krevetu – 80 % Od 0-6.99 godina u sobi s jednom odraslom osobom na glavnom krevetu – 50 % Od 7 – 13.99 godina u sobi s dvoje odraslih na pomoćnom krevetu – 50 % Od 7 – 13.99 godina u sobi s jednom odraslom osobom na glavnom krevetu – 30 %   OSTALI UVJETI U HOTELU: Boravak kraći od 2 ili 5 noći uvećava se 30% Odbitak za noćenje I dručak – 15% Doplata za puni pansion – 10,00 eur Doplata za jednokrevetnu sobu:  40% Boravišna pristojba: 1,00 € po danu, djeca od 12-18 godina plaćaju 50% Popust za odraslu osobu na 3. Ležaju – 20% Check in: 13:00, check out 10:00 sati  

preberi več

Hotel Villa Donat****/***, Sv. Filip i Jakov

14.04.2017

HOTEL VILLA DONAT****/***Sv. Filip i Jakov Nedavno renovirana Villa Donat, smještena je u živopisnom selu Sv. Filip i Jakov, udaljenom 3 kilometra od Biograda. Samo mjesto poznato je po starim ljetnikovcima i perivojim zadarskih plemića – od kojih je danas poznat još onaj obitelji Borelli. Stara i autentična dalmatinska riva sa isto tako autentičnim i zanimljivim dalmatinskim konobama nalaze se u neposrednoj blizini hotela Lokacija: u centru mjesta, gradska plaža 150m. Villa****: 16 Superior soba, 2 kata, buffet restoran, bar s terasom, besplatan WiFi pristup internetu, internet corner, parking (uz naplatu). Depandansa***:  56 Comfort soba. Beach bar Donat 150 m u centru mjesta na plaži.    Cijene su izražene u HRK po osobi dnevno u dvokrevetnoj sobi na bazi polupansiona (doručak i večera): SEZONA 04.01.-09.06. 23.09.-28.12. 10.06.-23.06. 02.09.-22.09. 24.06.-14.07. 19.08.-01.09. 15.07.-18.08. COMFORT 290 295 365 420 SUPERIOR 350 375 420 550           ROKOVI NAJAVA-DANA 3 5 7 14 DODATAK ZA SINGLE USE 50% 50% 50% 50% DOLASCI/ODLASCI DNEVNO DNEVNO DNEVNO DNEVNO MINIMALAN BORAVAK-NOĆI 3 3 3 3   OPIS SOBA   SUPERIOR SOBE VILLA DONAT**** Soba s bračnim krevetom, francuski prozori, za 2 osobe i 1 dijete uz mogućnost pomoćnog ležaja 80*190cm, kupaonica s kadom, sušilo za kosu, klima uređaj, grijanje, SAT TV + radio, sef, mini-bar, izravni telefon, besplatni WiFi za 2 uređaja.   COMFORT SOBE VILLA DONAT*** Dvokrevetna soba (mogućnost odvojenih ležajeva), pogled park, francuski prozor ili standardni prozor, za 2 osobe i 1 dijete uz mogućnost pomoćnog ležaja 80*190cm, kupaonica s tušem, sušilo za kosu, klima uređaj, grijanje, SAT TV + radio, izravni telefon, besplatni WiFi za 2 uređaja   DORUČAK I VEČERA: BUFFET ODBITAK: za noćenje & doručak 3,00 € osoba / dnevno Dnevni odmor i produženo korištenje sobe (od 12:00 do 18:00 sati) naplaćuje se 50% od cijene polupansiona   OSTALI UVJETI U HOTELU dodatak za ručak: 15,00 € osoba / dnevno dječji krevetić 8,00 € dnevno kućni ljubimci 20,00 € dnevno   POPUST NA TREĆI POMOĆNI LEŽAJ odrasla osoba 20 % dijete od 12 –15 50 % dijete od 07 –12 70 % dijete do 07 god Gratis   POPUST NA OSNOVNOM LEŽAJU djeca do 12 god 20 %   Boravišna pristojba nije uključena u cijenu.     “Check-in” nakon 14:00 sati “Check-out” do 10:00 sati    

preberi več

Barcelona

6.04.2017

6 DANA AUTOBUS - BROD     1. dan  AZURNA OBALA Polazak ispred Škole u dogovoreno vrijeme. Slijedi ugodna vožnja udobnim turističkim autobusom kroz Sloveniju i Italiju prema Azurnoj obali uz usputna zaustavljanja putem radi odmora. Po dolasku na Azurnu obalu slijedi posjet parfumeriji Galimard u jestu EZE.  Nastavljamo sa razgledom  kneževine MONACO, LA CONDAMINE, MONTE CARLO. Sijedi panoramski razgled NICE “kraljice Azurne obale”. PROMENADE DES ANGLAIS, PLACE MASSENA, RUE MASSENA.  Nastavak vožnje do CANNESA. ŠETNJA BULEVAROM CROISETTE DO PALAČE FILMSKOG FESTIVALA.  Smještaj u hotel u okolici. Večera. Noćenje.   2. dan  FIGUERAS – BARCELONA        Doručak. Odjava iz hotela i nastavk putovanja prema Španjolskoj. Zaustavljanje u FIGUERASU i posjet muzeju GALE I SALVADORA DALIA. Nastavk vožnje do Barcelone.Orijentacioni razgled glavnog grada Katalonije i najživopisnije metropole Europe. Smještaj u hotel u Barceloni. Večera. Noćenje.   3. dan  BARCELONA Doručak. Razgled Barcelone autobusom i pješice: LA SAGRADA FAMÍLIA (posjet – ulaznica u cijeni), AVINGUDA DIAGONAL, CAMP NOU (uz doplatu), PLAÇA D'ESPANYA, MONTJUÏC, ESTADI OLÍMPIC DE MONTJUÏC, POBLE ESPANYOL, MUSEU NACIONAL D'ART DE CATALUNYA, FUNDACIÓ JOAN MIRÓ, PORT VELL, KOLUMBOV SPOMENIK, LAS RAMBLAS, BARRI GÒTIC ,KATEDRALA SV. KRIŽA I SV. EULÀLIJE, PLAÇA CATALUNYA. U slobodno vrijeme preporučamo posjet Gaudíjevoj kući: CASU BATLLÓ. Večera u hotelu. Poslije večere predlažemo odlazak u disco club. Noćenje.   4. dan  SAMOSTAN MONTSERRAT – BARCELONA Doručak. Odlazak na MONTSERRAT, najpoznatije katalonsko marijansko svetište i hodočasničko mjesto. Slobodno poslijepodne u Barceloni za osoben programe. Preporučamo posjet Gaudíjevoj kućie CASA MILÀ (“La Pedrera”). Večera u hotelu. Navečer je uživanje u ČAROBNIM FONTANAMA (ako su u funkciji). Noćenje.   5. dan  PARC GUELL – BARCELONA Doručak. Odjava iz hotela. Odlazak prema Parku Guell - fascinantne kreacije vrtova i arhitektonskih oblika pod UNESCO zaštitom, projekt genijalnog arhitekta Gaudija. Poslije parka slobodno vrijeme u Barceloni do ukrcaja na brod za Civitavecchiu. Smještaj u četverokrevetne unutarnje kabine. Isplovljavanje broda prema plovidbenom redu (22:15). Disco club gratis ulaz. Noćenje na brodu.   6. dan  CIVITHAVECCIA Doručak na brodu. Ručak na brodu. Uplovljavanje broda u talijansku luku je u 19:15. Nastavk putovanja prema Hrvatskoj. Dolazak na mjesto polaska očekuje se u ranim jutarnjim satima sljedećeg dana.   CIJENA ARANŽMANA PO OSOBI: NA UPIT      Cijena arnžmana uključuje: prijevoz turističkim autobusom licenciranim za prijevoz djece licenciranog turističkog pratitelja tijekom putovanja prijevoz brodom na relaciji  Barcelona - Civitavechia, smještaj u četverokrevetnim unutarnjim kabinama prehranu na brodu na bazi polupansiona – doručak i ručak tri polupansiona (doručak i večeru) u hotelu 3*** u Barceloni (višekrevetne sobe s TWC) jedan polupansion (doručak i večera) u hotelu 2** na Azurnoj obali (višekrevetne sobe s TWC) pedagošku pratnju prema Pravilniku o provedbi školskih izleta i ekskurzija sve razglede i izlete prema programu putovanja; ulaznicu za muzej GALE I SALVADORA DALIA u Figueresu ulaznicu za PARK GUELL ulaznicu za SAGRADU FAMILIU putno osiguranje troškove organizacije putovanja, jamčevno osiguranje i osiguranje od odgovornosti

preberi več

Poljska tura

6.04.2017

Maturalno putovanje u Krakow i Warszawu 7 dana Program putovanja 1. dan  BRNO – KRAKOW Polazak ispred Škole u dogovoreno vrijeme. Ugodna vožnja kroz Sloveniju i Austriju do Češke i grada BRNA. Brno je drugi po veličini grad u Češkoj. Po dolasku razgled grada pješice u pratnji turističkog pratitelja: JANAČKOVO KAZALIŠTE, CRKVA SVETOG JAKUBA, TRG SLOBODE,STARA GRADSKA VIJEĆNICA, ZELENI TRG, KATEDRALA SV. PETRA I PAVLA. Proći ćemo i kraj Redute, najstarijeg narodnog kazališta u srednjoj Europi, gdje je svirao i jedanaestogodišnji Mozart. Pauza za odmor i fakultativno od želja grupe. Nakon razgleda Brna nastavljamo prema Poljskoj granici te regiji Malopoljska te najvažnijem gradu tog vojvodstva - Krakowu. Po dolasku u Krakow slijedi smještaj u hotel. Večera. Noćenje.   2. dan  KRAKOW – WIELIZCKA – KRAKOW Doručak. Nakon doručka odlazak u razgled Krakowa: gradske zidine, DVORAC WAWEL – KATEDRALA – RENESANSNA PALAČA (najljepša sjeverno od Italije) – TRG GLAVNE TRŽNICE (vjerojatno najveći srednjovjekovni trg u Europi i smatra se jednom od najljepših urbanističkih cjelina uopće) – ROBNA TRŽNICA – PALAČA KRZYSZTOFORY – CRKVA SV. ANE – FLORIANSKA ULICA – VRATA BARBICAN. Kratko slobodno vrijeme u gradu te odlazak prema mjestu Wielizcka, koje se nalazi 15 km od Krakova, poznatom po rudniku soli. Rudnik ima osobitu mikroklimu, a sastoji se od pravog labirinta tunela (300 km dug!) na devet razina (dio Unescove svjetske baštine) čiji su viši dijelovi danas muzej. Svaka dvorana u rudniku posvećena je važnim osobama, legendama ili događaju iz poljske povijesti. Vidjet ćemo jedinu katedralu na svijetu koja je pod zemljom i u potpunosti izrađena od kamene soli. Povratak u Krakow. Večera u hotelu. Noćenje.   3. dan KRAKOW – WADOWICE – AUSCHWITZ – KRAKOW Doručak. Odlazak prema Wadowicama - mjestu rođenja pape Ivana Pavla II., uz posjet rodnoj kući. Nakon razgleda odlazak prema AUSCHWITZU (dio Unescove svjetske baštine), najveći nacistički koncentracioni logor te jedan od spomenika najveće patnje. Posjet muzejskom prostoru Oswiencim – muzeju logora AUSCHWITZ. Povratak u Krakow. Slobodno vrijeme. Večera. Noćenje.   4. dan  KRAKOW - WARSZAWA Doručak. Vožnja prema Warszawi uz kraća zaustavljanja tokom puta. Dolazak u Warszawu u poslijepodnevnim satima. Po dolasku panoramski razgled grada busom. Smještaj u hotel. Kraći odmor. Potom slijedi odlazak u razgledavanje grada uz pratnju vodiča:  Starego Miasto – Stari grad Varšava – dio grada koji je nakon što je potpuno razrušen u drugom svjetskom ratu renoviran u izvornom obliku te je danas pod zaštitom UNESCO-a,  starogradska tržnica Rynek Starego Miasta, najbolje mjesto za doživjeti pravu varšavsku atmosferu i život – kip Syrenka Warszawska (sirena varšavska), simbol Varšave – Bazylika sw. Jana Chrzciciela (katedrala sv. Ivana Krstitelja) – Kraljevska ruta sa kraljevskim dvorcem Zamek Krolewski na trgu Plac Zamkowy – Sigmundov stup – 22 metra visok najstariji  najviši necrkveni spomenik u Varšavi podignut  1644. godine u čast vladara koji je 1596. godine premjestio prijestolnicu iz Krakova u Varšavu, čime je Varšava postala glavni grad Poljske –  Muzej Marie Curie, poznate poljske nobelovke –Krakowskie Przedmiescie, glavni bulervar Varšava koji nazivaju poljskim Champs Elysees-om. To je mjesto gdje se nalaze mnoge crkve, neoklasicističke palače i spomenici – palača kulture i umjetnosti (Pałac Kultury i Nauki ) – najviša zgrada u Varšavi – Varšavski muzej ustanka – Ogród Saski, najljepši i najstariji park Varšave. Slobodno vrijeme za vlastite programe. Večera u hotelu. Navečer večernji izlazak u neki od mnogobrojnih klubova ili restorana. Noćenje.   5. dan  WARSZAWA Doručak. Nastavak razgledavanja grada. Prvo odlazimo u razgledavanje četvrti Praga smještene na desnoj obali rijeke Wisle koja je u povijesti bila zaseban grad. Danas je ovaj dio grada četvrt u kojoj se okupljaju umjetnici. Ovdje se nalaze brojne galerije, kazališta i klubovi. Stare građevine su pretvorene u kulturne centre, kina, pubove i galerije. Ovo je jedan od rijetkih dijelova Varšave netaknutih ratom te se ovdje nalaze i stare šarmantne ulice i građevine iz prijeratnog perioda, a ovdje je sniman i poznati film Pijanist. Potom odlazimo pogledati prekrasan kraljevski park Łazienkowski u kojem se nalazi spomenik Fredericu Chopinu te prekrasna palača na jezeru. Idemo u obilazak Židovskog dijela Varšave – ulica Prozna – jedna od rijetkih ulica u kojoj su još uvijek izvorne zgrade, Židovsko groblje – Gesiowka – Koncentracijski kamp – Pawiak muzej. Slobodno vrijeme za vlastite sadržaje. Večera. Noćenje.   6. dan  WARSZAWA Doručak. Slobodan dan za šetnju Varšavom, uživanje u kavici, muzejima, zoološkom vrtu, kupnji suvenira od kojih se posebno ističe nakit od jantara i sl. večera. Noćenje.   7. dan   WARSZAWA Doručak. Odjava iz hotela. Nastavak putovanja prema Hrvatskoj uz usputna stajanja putem radi odmora. Dolazak na mjesto polaska očekuje se u kasnijim večernjim satima.   CIJENA ARANŽMANA PO OSOBI IZNOSI: NA UPIT   CIJENA ARANŽMANA UKLJUČUJE: prijevoz visokokvalitetnim turističkim autobusima licenciranim za prijevoz djece prema programu putovanja licenciranog turističkog pratitelja tijekom putovanja smještaj u hotelima  3*/4* prema programu putovanja u dvokrevetnim i trokrevetnim sobama (tv, telefon, tuš, wc) 3 polupansiona (doručak i večera) u Krakowu 3 polupansiona (doručak i večera) u Warszawi sve izlete i ulaznice predviđene programom putovanja posjet Auschwitzu (ulaznica + stručno vodstvo) posjet rudniku soli Wielizcka (ulaznica + stručno vodstvo) posjet rodnoj kući pape Ivana Pavla II (ulaznica) razgled Krakowa u pratnji stručnog lokalnog vodiča razgled Warszawe u pratnji stručnog lokalnog vodiča pedagošku pratnju prema Pravilniku o provedbi školskih izleta i ekskurzija – 4 profesora putno osiguranje troškove organizacije putovanja i jamčevno osiguranje, osiguranje od odgovornosti      

preberi več

Berlin i Prag

6.04.2017

Maturalno putovanje u Berlin i Prag 7 dana Program putovanja: 1. dan              BERLIN Polazak ispred Škole u dogovoreno vrijeme . Slijedi ugodna vožnja udobnim turističkim autobusom kroz Sloveniju, Austriju i Njemačku, u pravcu Berlina. Dolazak u BERLIN u kasnim poslijepodnevnim satima i smještaj u hotel. Večera i noćenje.   2. dan               BERLIN DORUČAK. Krećemo u razgled Berlina: POTSDAMER PLATZ-REICHSTAG-BRANDENBURŠKA VRATA-UNTEN DEN LINDEN-KATEDRALA-ALEXANDERPLATZ- DVORAC CHARLOTTENBURG – PARK TIERGARTEN- URFÜRSTENDAMM (poznata trgovačka ulica). Slobodno poslijepodne za osobne programe. Večera i noćenje.   3. dan              BERLIN – POTSDAM – DRESDEN – PRAG Doručak i odjava iz hotela. Odlazak prema Potsdamu te posjet poznatom parku SANSSOUCI s prekrasnim dvorcima i vrtovima. Upravo iz tog razloga, Potsdam zovu „zeleno-plavim predgrađem Berlina“.Nastavak puta prema Dresdenu, glavnom gradu Saksonije, koji je zbog svojih brojnih muzeja prozvan „Firenzom sjevera“. Razgled povijesne jezgre grada pješice: ZWINGER, KATEDRALA, DVORAC, OBALA ELBE, CRKVA FRAUENKIRCHE, BRUHLSKA TERASA, ZID SASKIH VOJVODA, SEMPER OPERA. Nastavljamo prema Pragu, u koji stižemo u kasnijim večernjim satima. Smještaj u hotel, večera i noćenje.   4. dan              PRAG Doručak. Razgled Praga u pratnji lokalnog vodiča započet će na HRADČANIMA obilaskom kraljevske palače i katedrale SV. VIDA. Razgled se nastavlja spuštanjem s Hradčana MALOM STRANOM koja spada u jednu od pet povijesnih praških četvrti : CRKVA SV. NIKOLA, MUZIČKA AKADEMIJA, NERUDOVA ULICA, NA KAMPY, « MALA VENECIJA », MLINOVI, KARLOV MOST, brdo PETRIN s vidikovcem. Slobodno vrijeme za ručak u nekoj od gradskih pivnica (vlastiti aranžman-fakultativno). Slobodno poslijepodne. Odlazak na glazbeni spektakl na KRIŽIKOVE FONTANE. Noćenje.   5. dan              PRAG Doručak. Nastavak razgleda Praga s pratiteljem; NAMESTÍ REPUBLIKY – PRAŠNA BRANA – KARLOVO SVEUČILIŠTE –HAVELSKA TRŽNICA – NARODNA ULICA – NARODNO KAZALIŠTE – VACLAVSKE NAMESTI. Nakon razgleda kratak odmor te odlazak na vožnju brodom po Vltavi s ručkom,  rijekom koja dijeli Prag na dva dijela. Uz Vltavu su vezane brojne pjesme i stihovi tako da su stanovnici posebno ponosni na „svoju“ rijeku... slobodno vrijeme. Povratak u hotel na večeru. Noćenje.   6. dan              PRAG – KUTNA HORA – BRATISLAVA Doručak. Odlazak prema gradiću KUTNA HORA koji je nekoć bio kraljevski grad srebra,te politički i ekonomski centar Istočne Bohemie koji je svoj vrhunac doživio u 15.i 16.stoljeću. Kutna Hora nastala je u 12. stoljeću kao rudarsko naselje. U srednjem vijeku bila je jedan od najvećih rudnika srebra u Europi. Svoj srednjovjekovni štih, grad je sačuvao do današnjih dana. Po dolasku slijedi razgled rudnika srebra u pratnji lokalnog vodiča. Izlaskom iz rudnika razgled povijesnog centar grada uključujući i gotičku crkvu Sv.Barbare, zaštitnice rudara koja se nalazi na popisu UNESCO-ve svjetske baštine. Nakon razgledavanja slobodno vrijeme za kupovinu nakita i predmeta od srebra u mnogobrojnim dućanima suvenira. Nastavak putovanja prema Bratislavi. Po dolasku slijedi orijentacioni razgled najznačajnijih znamenitosti grada: VRATA SV. MIHAELA, KATEDRALA SV. MARTINA, najistaknutija gotička građevina iz 14. stoljeća, GLAVNI TRG S ROLANDOVOM FONTANOM, STARA VIJEĆNICA, NARODNO KAZALIŠTE. Smještaj u hotel. Večera. Noćenje.   7. dan              BRATISLAVA – BEČ –ZAGREB Doručak, odjava iz hotela odlazak prema BEČU. Razgled glavnog grada Austrije i jednog od najljepših gradova Europe. Razgled: RING – OPERA – TRG MUZEJA – PARLAMENT -  HOFBURG – GRABEN – KATEDRALA SV. STJEPANA – KÄRTNERSTRASSE… Nakon razgleda – slobodno vrijeme. Nastavak vožnje uz kraća zaustavljanja prema Hrvatskoj. Dolazak se očekuje u kasnijim večernjim satima.   CIJENA ARANŽMANA PO OSOBI IZNOSI: NA UPIT CIJENA ARANŽMANA UKLJUČUJE: prijevoz turističkim autobusom prema programu putovanja licenciranim za prijevoz djece licenciranog turističkog pratitelja tijekom putovanja smještaj u hotelima 3*ili 4* prema programu putovanja u više krevetnim sobama (tv, telefon, tuš, wc, klima) 2 polupansiona (doručak i večera) u Berlinu 3 polupansiona (doručak i večera) u Pragu 1 polupansion u Bratislavi (doručak i večera) sve razglede, izlete i ulaznice predviđene programom putovanja; vožnja brodom po Vltavi uz buffet ručak izlet u Kutnu Horu s posjetom rudniku srebra (ulaznica i stručno vodstvo u cijeni) ulaznica za Križikove fontane vidikovac Petrin stručne lokalne turističke vodiče u Berlinu i Pragu putno osiguranje pedagošku pratnju prema Pravilniku o provedbi Školskih izleta i ekskurzija troškove organizacije putovanja, jamčevno osiguranje i osiguranje od odgovornosti    

preberi več

Crna Gora

6.04.2017

PROGRAM PUTOVANJA: 1. dan  ZAGREB– DUBROVNIK - HERCEG NOVI – BUDVA Polazak ispred Škole u dogovoreno vrijeme. Slijedi vožnja autobusom u smjeru Dalmacije, uz usputna stajanja. Po dolasku u Dubrovnik, slijedi razgled grada u pratnji lokalnog vodiča: vrata od Pila koja vode u stari dio grada, Onofrijeva česma, Franjevački samostan, Katedrala, Knežev dvor, Stradun, Orlandov stup, gradske zidine…slobodno vrijeme za kavu. Ručak u restoranu u Dubrovniku. Nastavak vožnje prema Herceg Novom, rodnom gradu sv. Leopolda Bogdana Mandića gdje ćemo vidjeti župnu crkvu sv. Jeronima i svetište sv. Leoploda u kojem se nalazi njegova relikvija. Nakon razgleda, odlazak do Budve. Smještaj u hotel. Večera.  Noćenje. 2.dan   BUDVA – CETINJE – NP LOVĆEN – NJEGUŠI - BUDVA Doručak. Odlazak autobusom uz pratnju lokalnog vodiča na poludnevni izlet prema Cetinju, nekadašnjoj prijestolnici Crne Gore. Razgled grada te odlazak do muzeja dvorca Kralja Nikole gdje ćemo upoznati se s poviješću samog mjesta. Nakon muzeja pauza za kavu te nastavak puta prema jednom od pet nacionalnih parkova – NP LOVĆEN. Nakon što se vozimo predjelima s prekrasnim pogledom dolazimo do samog vrha gdje ćemo se iskrcati te pješke uputiti prema Njegoševom mauzoleju jednom od najvažnijih djela poznatog kipara Ivana Meštrovića. Nakon razgleda mauzoleja vrijeme za kratak odmor te nastavak vožnje prema selu Njeguši – mjestu gdje se pravi i suši najbolji crnogorski pršut. Tijekom boravka u selu posjetit ćemo jednu od mjesta gdje se suši pršut te ga uz doplatu možemo i kušati. Ručak u restoranu na Lovćenu ili Njegušima. Nakon posjeta Njegušima povratak prema Budvi poznatim Kotorskim serpentinama. Dolazak u Budvu. Povratak u hotel. Večera. Noćenje. Moguć organizirani odlazak u neku od diskoteka u gradu. 3.dan   BUDVA – SVETI STEFAN - BAR – BUDVA Doručak. Nakon doručka odlazak prema gradu Baru uz pratnju lokalnog vodiča. Poslije kratke vožnje od hotela, napravit ćemo foto pauzu iznad jedinstvenog poluotoka Sveti Stefan, a zatim nastavljamo vožnju u pravcu jugoistoka. Proći ćemo pored malog grada Petrovca i njegovih plaža. Za oko 45 minuta stižemo u grad Bar. Stari Bar je grad koji je nekada imao 3.500 stanovnika, danas se naziva gradom duhova. Imat ćete priliku da obiđete ovo bogato arheološko nalazište, na čijoj obnovi se već godinama radi. Potrebno je samo malo mašte da oživite ovaj grad. Možete vidjeti ostatke mletačkih palača, turskog kupaone i sat-kule, kao i akvadukt, zatim ostatke pravoslavnih i katoličkih crkvi. Okolicu samoga grada krasi dolina obrasla maslinama . Prije nego napustimo Stari Bar, proći ćemo pored stare turske sat-kule. Ovdje je vrijeme stalo, ali eksperti rade na tome da Stari Bar probude iz dubokog sna. Slobodno vrijeme za kavu. Ručak u restoranu u Baru ili hotelu u Budvi. Nakon razgleda Bara, povratak prema Budvi te slobodno poslijepodne za odmor i opuštanje. Budva je poznata po nizu lijepih plaža koje okružuju grad. Neke od njih su sigurno i Slovenska plaža, plaža Mogren, plaža Ričardova glava u samome gradu ili možda plaža otoka Svetog Nikole koji se nalazi ispred same Budve. Večera. Noćenje. Moguć organizirani odlazak u neku od diskoteka u gradu. 4. dan   BUDVA – PERAST – GOSPA OD ŠKRPJELA - KOTOR – BUDVA Doručak. Nakon doručka, odlazak u obilazak Bokokotorskog zaljeva koji započinjemo u pratnji lokalnog vodiča u mjestu Perast koji je poznat kao barokni gradić koji se nalazi nedaleko od Kotora. Najljepše građevine ovog grada nastale su u periodu od XVII - XVIII stoljeća. U to vrijeme jača pomorstvo i  kapetani podižu vile koje i danas oduševljavaju svojom ljepotom. Nakon Perasta, polazimo na izlet brodom na otok Gospa od Škrpjela. Na otoku Gospi od Škrpjela pauza za razgledavanje, povratak prema Kotoru - gradu trgovaca i moreplovaca, smještenog u jedan od najljepših zaljeva svijeta. Razgled grada koji je zbog svoje srednjovjekovne arhitekture i brojnih spomenika uvršten na UNESCO-ov popis Svjetske prirodne i kulturne baštine. Nakon razgleda, slobodno vrijeme za aranžman od želja grupe. Ručak u restoranu u Kotoru ili blizini Kotora. Povratak u Budvu. Večera. Noćenje. Moguć organizirani odlazak u neku od diskoteka u gradu. 5. dan   BUDVA – slobodan dan Doručak. Nakon doručka predlažemo samostalni odlazak u jedan od muzeja koji se nalazi u samome gradu ili možda cjelodnevni boravak na nekoj od plaža u samome gradu ili okolici. Ručak. Večera. Noćenje. Moguć organizirani odlazak u neku od diskoteka u gradu. 6. dan   BUDVA Doručak. Odjava iz hotela te putovanje u smjeru Hrvatske uz potrebite pauze vezane uz zakonsku regulativu te želje grupe. Tijekom putovanja proći ćemo i kroz mjesto Neum gdje ćemo ručati u jednom od restorana. U dogovoreno vrijeme polazak prema RH. Očekivani dolazak  se očekuje u kasnim večernjim satima. CIJENA ARANŽMANA PO OSOBI: NA UPIT   CIJENA ARANŽMANA UKLJUČUJE: Prijevoz turističkim autobusom prema programu putovanja  licenciranog turističkog pratitelja tijekom putovanja 5 noćenja u hotelu s 3* na bazi polupansiona (doručak i večera) u Budvi, u dvokrevetnim i višekrevetnim sobama razgledi po programu putovanja lokalnog vodiča za razgled: Dubrovnika, Perasta, Kotora, Cetinja, Lovćena, Bara turističku takse: za grad Kotor i grad Cetinje jamčevinu, troškove organizacije i prodaje putovanja pedagošku pratnju u vidu 2 profesora Boravišne pristojbe u hotelu ulaznicu za muzej dvorac Kralja Nikole na Cetinju Posjet sušari pršuta u selu Njeguši Polica osiguranja od posljedica nesretnog slučaja Polica putnog zdravstvenog osiguranja 6 x ručak u restoranu ili u hotelu posjet crkvi Sv. Leopolda i crkvi Sv. Jeronima u Herceg Novom ulaznicu za stari grad Bar ulaznicu za Njegošev mauzolej u NP Lovćen Jednokratnu prijavu u hotelu Ulaznica za NP Lovćen i mauzolej na Lovćenu Prijevoz brodom na otok Gospa od Škrpjela te posjet muzeju na otoku  CIJENA ARANŽMANA NE UKLJUČUJE: ulaznice za pojedine objekte i lokalitete koji se fakultativno posjećuju razgled katedrale Sv.Tripuna u Kotoru i Muzeja sakralne umjetnosti ulaznicu za NP Skadarsko jezero te vožnja brodićemsve što nije navedeno pod „cijena uključuje“ troškove osobne potrošnje   Napomena: prilikom posjeta svim sakralnim objektima preporuča se ostaviti dobrovoljni prilog.        

preberi več

Šport

Očitanje Gatlinu hinavščina brez primere: v Londonu kar 31 dopinških grešnikov

8.08.2017

Gajser tokrat brez deseterice

6.08.2017

Kristoffu evropski naslov, Mezgec peti

6.08.2017

Conte osupnil upravo in oškodoval Chelsea

9.06.2017

Nepremišljena poteza Antonia Conteja, ki je iz ekipe na lastno pest odslovil Diega Costo, bi angleškega prvaka lahko stala več milijonov evrov.

preberi več

Miran Pritekelj. Po reakcijah sodeč sem navdušil vse prisotne!

9.06.2017

Vse o paradi plesa.

preberi več

Kličejo me Tovariš. Največ sem pedagog, manj sem koreograf in skoraj nikoli plesalec.

9.06.2017

Vse o paradi plesa.

preberi več

Kultura

Ameriški filmski igralec Dustin Hoffman praznuje 80. rojstni dan

8.08.2017

Modri abonma in Oranžni abonma

3.07.2017

Orkester in Zbor Slovenske filharmonije na otvoritvi 65. Festivala Ljubljana

22.06.2017

Poslušajte vsi človeki! koncert - 500 let reformacije v Sloveniji

14.06.2017

Oris sezone 2017/18 Slovenske filharmonije

12.06.2017

Minka Veselič Kološa. Ob 30. obletnici plesnega izobraževanja vsem globok poklon!

11.06.2017

Muzikal Vesna. Lahkotna in zabavna zgodba pretežek uprizoritveni zalogaj slovenske glasbene scene!

11.06.2017

France Marolt. Glasbeno-plesno-pevske folklorne umetnine znova navdušile

Vse plesne stvaritve so bile odlične, dovršene, koreografsko, vsebinsko dodelane, bile so umetnost

10.06.2017

preberi več

To je Nušin 20-letni sin

Včeraj je bila v Križankah premiera muzikala Vesna, v katerem igra tudi Matevž Derenda, sin pevke Nuše Derenda.

9.06.2017

preberi več

V soboto pa slamnikarski sejem

Slamnikarski muzej, ki deluje pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale v sodelovanju z Občino Domžale organizira 5. slamnikarski sejem v Slamnikarskem parku ob stavbi Občine Domžale in Slamnikarskega muzeja.

9.06.2017

preberi več

Večerova javna razprava: "Ne gre za to Magna da ali ne, ampak ..."

Katja Šeruga, direktorica uredništev pri Večeru, voditeljica okrogle mize z naslovom Magna - da ali ne, je včeraj popoldne v polni dvorani rektorata mariborske univerze, gospodarskega ministra Zdravka Počivalška izzvala, ali bo v Magni, če bo ta v Sloveniji gradila tovarno, zaposlenih 400 ali 3000 ljudi. Odgovoril ji je, da, pogodba predvideva vsaj 1000 zaposlenih in 100 milijonov evrov naložb v desetih letih. "Na vladi poznamo tudi številke načrtovane tretje in četrte faze, ki pa še ni potrjena," je odvrnil minister. Šeruga je nadaljevala, da po Večeru dostopnih podatkih Magna jamči za prvo fazo 404 zaposlen in v drugi fazi do leta 2024 še za dodatnih 1500, skupaj torej 1904. In če bosta realizirani tretja in četrta faza, ki je odvisna od razmer na trgu in od naročil, bi lahko delo dobilo skupaj celo 6000 ljudi. Magna bi za prvi del naložbe investirala 457 milijonov evrov, skupaj s preostalima fazama pa kar 1,2 milijarde evrov. Predstavnik Magne Steyr Wolfgang Zitz, na številke ni neposredno odgovoril, dejal pa je, da Magna svoje strategije menja vsake tri mesece, in požel aplavz. O podatku, ki ga je pridobila Šeruga iz dokumentov, ki jih je Magna v vlogi poslala na ministrstvo za gospodarstvo, in sicer da naj bi povprečna mesečna neto plača v lakirnici v prvi fazi znašala 1275 evrov, pa je dejal: "Če smo tako zapisali v vlogi, bo držalo." Tudi natančnega datuma, do kdaj lahko Magna čaka na gradbeno dovoljenje in okoljsko soglasje, po nekaterih podatkih naj bi bilo to 1. julija, Zitz ni povedal, je pa prepričan, da bo Magna imela v Hočah lakirnico do konca leta 2018. Kmet Lobnik bi prodal, če lahko kupi zemljo v Račah Rado Lobnik, kmet, ki mu grozi razlastitev 7,5 hektarja zemljišč, je opozoril, da se že od januarja pogovarjajo o nadomestnem zemljišču, pa se še ni nič zgodilo. Da je pripravljen prodati zemljo, če dobi enakovredno v Račah, a da je ta pod najemno pogodbo Perutnine Ptuj do leta 2022. "Včeraj smo sedeli s predstavnico sklada zemljišč, po sestanku me je poklical tudi minister Počivalšek in mi zagotovil, da bodo moj problem rešili, a sem danes prejel novo pošto s sklada, z nekimi novimi zemljišči," je opozoril Lobnik. Počivalšek je odgovoril, da se je pogovarjal z vsemi štirimi kmeti, z Lobnikom trikrat, in da so blizu rešitve. Lobnik je na vprašanje, ali je bil zaradi kratkih rokov pod pritiskom, odgovoril, da ne, razen z grožnjo razlastitve po sprejetju tako imenovanega lex Magna. Potrdil je tudi, da mu ponujajo za odkup zemlje okoli 10 evrov na kvadratni meter, v Račah pa bi jo lahko kupil za 2,17 evra. Za vložitev ustavne pobude zakona se je odločil, ker ga moti razlastitev s pozicije močnejšega in ker ne želi, da to postane precedens za druge podobne primere. Poleg Lobnika sta ustavno pobudo po informacijah Večera vložila še Sandi Fingušt in Zlatko Lešnik, a se z reševanjem Lobnikovih kmetijskih zemljišč najbolj mudi, ker se bo na njegovem gradila lakirnica. Minister Počivalšek mu je odgovoril, da nikomur ne grozi razlastitev in da bodo našli rešitve za vse. Župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak pa je dodal, da rešujejo še štiri zemljišča. Z Magno mimo KPKLobiranje je nejaven stik z namenom vplivati na odločitve javnega pomena v javnem sektorju v interesu, imenu ali na račun določene interesne organizacije, razlaga Komisija za preprečevanje korupcije. V njihovih evidencah ni prijavljenih stikov med predstavniki slovenskih oblasti in Magne niti stikov, katerih predmet bi bil lex Magna. A so z MGRT sporočili, da "se je minister z investitorjem srečal trikrat". Prvič v Gradcu decembra 2016, sledilo je srečanje pri premierju in srečanje ob robu Vrha podjetij v tuji lasti. Na operativnih sestankih se srečujejo tudi predstavniki MGRT, investitorja in drugih institucij, da rešujejo odprta vprašanja glede investicije, pojasnjujejo na MGRT, a "seznama teh srečanj ne vodimo". Na pojasnila, zakaj stikov niso prijavili, in na oceno KPK, ali je šlo za lobistične stike, čakamo. (krb) Bo padel rogoški gozd ali gradbeno dovoljenje Naslednja ovira do gradbenega dovoljenja je rogoški gozd oziroma 4 hektarji, kolikor bi ga morali posekati za začetek gradnje. 66 hektarjev. Simon Žlahtič iz iniciative Rešimo rogoški gozd, pravi, da je ustnih zagotovil veliko, a glede na to, da se politiki in vlade menjujejo, potrebujejo tudi pisna, da v naslednjih fazah res ne bo sečnje gozda. "Ne gre za to Magna da ali ne, ampak za to, kako najti sprejemljivo sožitje med industrijo in okoljem," je še menil Žlahtič. Ker so krajani Rogoze na zadnjem zboru sklenili, da ne sme pasti niti eno drevo, sta možnosti dve; da občina povozi mnenje krajanov ali pa ne bo gradbenega dovoljenja. Župan Soršak na to odgovarja, da bodo oblikovali skupino, ki še išče rešitve, in da bodo preverili voljo vseh krajanov. Župan občine Miklavž Leo Kremžar pa je dodal, naj vlada, kot je sprejela lex Magno, sprejme še aneks, da se ti štirje hektarji gozda rešijo: "In če tega ni sposobna, je boljše, da zapremo ‘štacuno‘. Magna pa naj gre na Madžarsko." Dodal je še, da je večina ljudi za Magno, a naj država vendarle opravi svoje delo: "Danes smo se v pol ure dogovorili za rešitev naših problemov, ki smo jih vladi posredovali 25. aprila. Smo na dobri tako glede pretočnosti kanalizacije kot državnih subvencij za sanacijo individualnih kurišč, ki že danes onesnažujejo zrak." Ob dodatnih delih na kanalizaciji se je razpletla debata, kdo bo to plačal, minister Počivalšek je dejal, da investitor z razliko v ceni med komunalnimi in gradbenimi zemljišči. A Wolfgang Zizt je bil jasen, da oni že ne, ker imajo zagotovila, da je kanalizacija ustrezna. Okoljski postopki na Arsu se zaključijo 26. junija ... Poleg gradbenega dovoljenja se pri naložbi Magne lahko zaplete tudi pri izdaji okoljskega soglasja. Okoljska ministrica Irena Majcen je povedala, da so od 72 prispelih vlog v postopek sprejeli 11 vlagateljev, tudi občino Miklavž in kmeta Rada Lobnika. Dejala je še, da se postopki iztečejo 26. junija, a da natančnega datuma izdaje soglasja ne more napovedati. Na vprašanje, ali lahko kratki roki vplivajo na kredibilnost odločanja, pa je odgovorila, da ti tečejo po ustaljenih postopkih. Čeprav je kot okoljska ministrica pred dilemo okolje ali delovna mesta, daje prednost slednjim, saj verjame, da bodo vplivi na okolje čim manjši: "Zavzemam se za to, da bodo vplivi lakirnice čim manjši, delovna mesta za mlade pa morajo biti, da ne odhajajo v sosednje države." Aleksander Zidanšek iz Iniciative Rače pa je dodal, da si želijo, da bi bile v okoljskem soglasju navedene tudi omejitve emisij oziroma da bi bile te čim nižje. Maribor se lahko razvija z Magno in letališčem, ne s kmetijstvom, je poudaril mariborski župan Andrej Fištravec in nadaljeval: "To področje je od šestdesetih let naprej področje za industrijsko cono Kmetijstvo je tu le pogojno." pripomb je Arso sprejel v postopek odločanja o okoljskem soglasju 13 Rektor dr. Igor Tičar je debato zaključil, da obstajata dve vrsti ljudi, eni, ki imajo rešitev za vsak problem, in drugi, ki imajo za vsako rešitev en problem. "Četrt stoletja delam na relaciji Gradec-Maribor in dobro poznam razmere tudi v Magni. Razočaran in presenečen sem nad tem, kako se vedemo do te velike naložbene priložnosti. "Če takoj ne stopimo skupaj, ne bo ne lakirnice, ne zemlje in tudi šume ne," je dejal. In še: "Tako kot smo se mi k temu spravili, je žalostno."

9.06.2017

preberi več

Danes je dan Primoža Trubarja

Dan Primoža Trubarja (1508-1586) v Mariboru organizirajo že tretje leto zapored. Letošnje praznovanje bo še posebno slovesno in obsežno zaradi letošnje 500. obletnice začetka reformacije pri nas. V Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) bodo na današnji Trubarjev rojstni dan priredili cel sklop prireditev, posvečenih visoki obletnici. Kar tri razstave bodo odprli v UKM v soorganizaciji Zveze kulturnih društev Slovenije. Med 14. in 19. uro bodo v vseh treh razstaviščih UKM odprte tri razstave, v Glazerjevi dvorani pa bo okrogla miza s strokovnjaki literarnimi zgodovinarji in zgodovinarji. Razstave bodo v Knjižnem razstavišču UKM Odmev reformacije v Mariboru avtorice mag. Majde Potrata in Silve Belšak, v Likovnem razstavišču UKM "Alea iacta est!": z risbo nad slovensko identiteto avtorja Vojka Pogačarja, akademskega slikarja, v avli UKM pa razstava Tiski iz manufakture mojstra Janeza; med 14. in 17. uro bo na ogled delavnica mojstra Janeza. Razstave bo odprl častni škof dr. Geza Erniša, v kulturnem programu bosta nastopila Sara Mitić in Julijan Škraban, dijaka Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Osmi junij je domnevni rojstni dan Primoža Trubarja in od leta 2010 je državni praznik. Naslov letošnjih prireditev v sklopu cikla Spominjanja, ki ga vodita mag. Majda Potrata in mag. Franci Pivec, je vzet iz Trubarja: "Pisanje in branje našega jezika je najbolj odvisno od vaje in rabe." Naslov za počastitev letošnjega državnega praznika je navedek iz nemškega posvetila h knjigi "Ta prvi dejl tiga noviga testamenta" iz leta 1557. Trubar je v predgovorih ali posvetilih, bodisi slovenskih bodisi nemških, pojasnjeval svoje pomisleke in odločitve, povezane s slovenščino. Znanje slovenščine je razumel kot posebno božjo milost, kot dar, zato se je zaradi tega daru in zaradi poklica lotil prevajanja. Ta presenetljivo sodoben citat v vseh pogledih vabi k premisleku v tem globaliziranem svetu prevladujoče jezikovne uniformiranosti ter k ponovnemu preizpraševanju svojega odnosa do materinščine, je med drugim v nagovoru k dogodku zapisala Majda Potrata. Na okrogli mizi, posvečeni Trubarju in protestantizmu pri nas, bodo sodelovali dr. Fanika Krajnc Vrečko, Srečko Reher, dr. Blanka Bošnjak, dr. Aleš Maver, mag. Žiga Oman in mag. Majda Potrata. Tudi v Muzeju NO v Mariboru bodo na Trubarjev dan odprli razstavo Primož Trubar v numizmatiki in filateliji. "Primusa" bodo na razstavi predstavili tudi na kovancih in bankovcih. Na razstavo so posebej vabljeni otroci, z Urošem Doklom bodo upodabljali znamke s Trubarjem, ki bodo postale del razstave.

8.06.2017

preberi več

Ko se kadi od plesa! Deseti celjski Korpus.

Plesni forum Celje gostil koreografsko platformo plesne ustvarjalnosti mladih

7.06.2017

preberi več

Zabava

Kolorirana fotografija Valerije Heybal

4.08.2017

Muzikal Vesna. Lahkotna in zabavna zgodba pretežek uprizoritveni zalogaj slovenske glasbene scene!

11.06.2017

Najbolj zanimivi muzeji hrane v Evropi

11.06.2017

Vonj po morju tudi v vašem stanovanju

10.06.2017

Beverly Sills - operni soprano

9.06.2017

Tako vemo, da je primeren za nas

9.06.2017

Finale: Zgodovinska zmaga v Masterchefu 2017

8.06.2017

Anže Čokl: To so občutki, ki se jih ne da kupiti z denarjem, lahko si jih pričaraš le sam

8.06.2017

10 idej za aktiven zmenek

8.06.2017

Gospodarstvo in finance

Srednješolcem – popotnica v novo šolsko leto 2017/2018

1.09.2017

Srednješolci - z današnjim dnem vstopate v novo šolsko leto. Kot poklicna in kadrovska svetovalka, kot predavateljica in kot predsednica Društva kadrovskih delavcev Maribora, Lenarta in Slovenske Bistrice vam želim sporočiti v obliki akronima, da bodite in razmišljajte:    Pozitivno Optimistično Neumornost in zagnanost dOmišljija in razmišljanje izven okvirov Strasnost pri delu Neobičajno Odločno in samozavestno     Interdisciplinarno povezovanje znanja čustveNa inteligenca posameznika  pri vsakodnevni komunikaciji     Proaktivno  delovanje in razmišljanje moRalnost pri svojih dejanjih vztrajnOost pri svojem delu Aktivno delovanje Kreativnost in inovativno razmišljanje eTično delovanje prIpadnost skupini delovne Vrednote in navade delovNa kondicija  posameznika ter skrb za lastno kondicijo lOjalnost sebi in družbi   Opisane lastnosti in kompetence so prav tisto kar pričakujejo in želijo delodajalci od vas. Bodite pripravljeni na izzive vaše delovne kariere. Poklicna ali srednja šola, ki jo boste končali je le temeljni kamen na katerem boste gradili svoje nadaljnje šolanje in delovno kariero.  Že v srednji šoli bodite maksimalno aktivni v različnih obšolskih dejavnostih. Sodelujte v različnih dijaških skupnostih in društvih. Vključite se v različne domače in mednarodne projekte preko vaših šol. Povezujte različna znanja in spretnosti ter veščine.  Bodite »ful kul drugačni«- bodite in ostanite vi. Mirjana Ivanuša-Bezjak    

preberi več

Požar na Krasu. Referendum o drugem tiru, povabilo k razumu

19.08.2017

Naslov članka: Delo, SP, PB29, Požar na Krasu. Referendum o drugem tiru, povabilo k razumu Poslano v objavo na  Delo Poslano medijem v objavo dne:  9. avgust 2017  Avtor prispevka:          Dr. Jurij Bertoncelj Tip pripombe: Neposredno nasprotno mnenje Datum objave na Cenzura.si:  19. avgust 2017 ob 21.07 uri Slovenske železnice 7. avgusta letos, sporočajo: ob železniški progi od vasi Črnotiče do naselja Zanigrad je na dolžini štirih kilometrov izbruhnil velik požar, ki še ni pod nadzorom…, gašenje ovira burja, železniški promet je trenutno prekinjen, vladajo idealni pogoji, da iskre zanetijo požar... Kaj to pomeni? Požar na Krasu predstavlja poziv k razumu. In kaj je bolj prepričljivo kot je narava sama, še bolj pa ognjeni zublji, ki se ne ozirajo na politiko, njihovo zakulisje in vse mogoče interese, saj se, če so izpolnjeni pogoji, vse ob progi in okoli nje, pa še naprej levo in desno, spremeni v požar nepredvidljivih razsežnosti. Hvala bogu, da še ni pogorelih hiš niti mrtvih. Zaenkrat se je vse srečno končalo. Kaj pa v prihodnje? Ali je res potrebna še večja gmotna škoda, morda celo nekaj mrtvih, da se zgane človekov razum z ugotovitvijo, nobena škoda, še posebej pa nobeno življenje ni vredno take šlamparije in lumparije kot se na področju problematike drugega tira dogaja sedaj pri nas v Sloveniji. Sicer pa ta požar, ki je nastal zaradi iskrenja zavornega sistema, predstavlja zadnji ultimat človeku, da po desetletjih zgolj spremljanja in potem stalnega gašenja - z leti se je zgodilo že preko petsto požarov - končno poišče rešitev, ki bi najbolje ustrezala varovanju okolja, življenju ljudi ob progi, zraven pa še sledi razvoju sodobne logistike. Če pustimo ob strani avtorstvo take zasnove, ker je predvsem pomembna vsebina, je predlog profesorja dr. Jožeta Duhovnika, da bi najbolj zahteven del proge spravil v štiri kilometre dolg tunel, brez vsakega dvoma fantastičen in celo optimalen predlog, ki predstavlja odlično tehnično rešitev, pa še najcenejši predlog, ki bi bil izvedljiv v največ štirih letih... Ja, pa kaj hočemo več, če ne omenjam domačega znanja, delovnih mest in kar nacionalnega ponosa, ker kaj takega zmoremo tudi sami! Prihodnost pripada drznim in odločnim, tak mora biti danes vsak, ki hoče preživeti! Dr. Julij Bertoncelj vir slike: reporter

preberi več

Novinar Dela je neveden, zato mu ne more biti jasno, da je v predorih še večja požarna nevarnost

Naslov članka: Novinar Dela je neveden, zato mu ne more biti jasno, da je v predorih še večja požarna nevarnost Poslano v objavo na  Delo Poslano medijem v objavo dne:  6. avgust 2017  Avtor prispevka: Andrej Čufer uni. dipl. inž. arhitekt MBA   Tip pripombe: Neposredno nasprotno mnenje Datum objave na Cenzura.si:  08. avgust 2017 ob 13.19 uri Spoštovani urednik prosim, da po zakonu o informiranju objavite ta zapis, da ne bojo vaši bralci spet zavedeni s strani vašega dopisnika z obale g. Borisa Šuligoja. http://www.delo.si/mnenja/kolumne/brodet-s-skarpeno-se-par-ur-pa-smo-kuhani.html »Ob edinem tiru od Divače proti Kopru je spet zagorelo. Eden od piarovskih mojstrov se je pod krinko nevedneža na spletu vprašal: »Mar bomo z drugim tirom imeli še dvakrat več požarov?« Mojster, kaj? Kot da še nikoli ni slišal, kako je speljan drugi tir: v kakih 20 kilometrov dolgih predorih. In zdaj naj nam pojasni, kako lahko iskre v predorih zakurijo gozd. Oziroma koliko gozdov raste v predorih? Ob vseh lažeh o drugem tiru torej zdaj še pravljica o gorečih gozdovih v predorskih ceveh.« "Pečena Škarpena v predoru"Obrazložitev požarne nevarnosti, ki je ne razume ne g. Leben niti g. Šuligoj. Najprej kot je projektiran sedaj drugi tir je samo enotiren ves promet v Koper se bo še naprej odvijal po strem tiru. Če se poveča promet 2x bo na klancu dol 2x več vlakov in 2x večja požarna nevarnost.Ali povedano drugače, tudi, če bi bil denar za dvotirni drugi tir se bo vsaj še 8-16 let vijugalo in zaviralo po strem tiru v Koper. Ker pa je vaš novinar raje »Škarpena« bodeča in strupena riba ali drugače povedano sarkastičen in neveden se ne zaveda, da je v predoru še večja požarna nevarnost. Za tako nevednost si je g. Leben prislužil v parlamentu moje retorično vprašanje »A si Idiot ali kaj?«  Ker namreč vsi normalni ljudje ne bi trdili, da v predorih ni požarne nevarnosti. Vsaj ne po požaru v odmevnem požaru v predoru Kaprun.Namreč v predorih »drugega tira« s 17 promili naklona in 27 kilometri dolžine je potrebno zavirati z zavorami, ker nimamo izmeničnega napajanja in lokomotiva ne prispeva, ki zaviranju. Ker sta v spodnjem delu dva ovinka z minimalnim radiem se bo tudi tam zelo iskrilo in odpadle bojo zavorne čeljusti, ki se odbijejo zelo lahko od stene predora na vagone s lahko vnetljivim tovorom. Lahko vnetljiv tovor pa so na primer novi avtomobili namenjeni za izvoz. Da o namernem požigu ali terorizmu niti ne govorimo. Predori so ko zagori zelo podobni rotacijski peči za cement z mnogo previsoko temperaturo za pečenje Škarpene. Če g. Šuligoj ni nikoli slišal za katastrofalne požare v predorih tudi železniških še ne pomeni, da so predori požarno popolnoma varni. Naj naštejem samo večje požare v železniških predorih in metroju: 1903 Francija, Couronnes metro, † 84 žrtev 1971 Jugoslavija, Vranduk predor, dizel potniški vlak † 33 žrtev 1972 Japonska, Hokuriku potniški vlak, 714 poškodovanih, † 30 žrtev 1979 ZDA, San Francisko metro, električna napaka, 58 poškodovanih, † 1 žrtev 1984 Anglija, Summit požar vlaka cistern 1987 Anglija, King Cross postaja metroja, Ogorek na tekočih stopnicah, † 31 žrtev 1990 ZDA, New York metro, 200 poškodovanih, † 2 žrtev 1991 Rusija, Moskva metro, električna napaka, 10+ poškodovanih, † 7 žrtev 1995 Azerbajdžan, Baku Metro, 270 poškodovanih, † 289 žrtev 1996 Anglija-Francija, Eurotunelu 1999 Francija-Italija, Mt.Blanc, 1800 °C razvita temperatura, 52 ur je trajal požar, 3 leta obnova, 481.000.000 € stroški obnove, † 41 žrtev 1999 Avstrija, Turski predor, 3 leta obnova, 32.000.000 € stroški obnove, † 12 žertev 2000 Avstrija, Kaprun, smučarska vlak na vrvi, trajno zaprt, † 155 žertev 2001 ZDA, Baltimore CSX tovorni vlak 2001 Švica, St. Gothard, † 11 žrtev 2003 Južna Koreja, Daegu metro, † 192 žrtev 2008 Anglija-Francija, Eurotunelu Glej priponke Požar ki je trajal kar nekaj dni in k sreči je bil iz opeke, ki je vzdržala velike temperature. Nemoč gasilcev in posredovanja. Glede nedavne aktualnosti uničevanja letalske bombe na Štajerskem pa še pripomba na poročanje vg. Šuligoj zagovornik razstreljevanja letalske bombe v Piranskem zalivu, ki bi sprožilo udarni val in posledično stampedo - paniko v ribji farmi Fonda, ob tem pa v tujini že vrsto let uporabljajo z uničevanje ostankov vojen visokotlačni curek vode z dodatkom abrazivih zrnc in režejo nevarne ostanke kot maslo z varne razdalje.  Od osrednjega častnika Delo bi pričakoval več strokovne podkovanosti in vsaj novinarske radovednosti, da se »neuki« novinar dodatno informira in opozori tudi na drugačne metode in bolj varne rešitve ne pa da je smo vladno trobilo. Minerji, ki dobesedno vsak dan žrtvujejo življenje bi si končno zaslužili moderno napravo za rezanje, ki bi jo lahko uporabljali tako na terenu kot na poligonu za ne eksplozijsko varno uničenje, ki je tudi ekološko bolj primerno. Mislim, da je potrebno postaviti nova merila za poročanje vašega novinarja z obale  in ne samo vladna sporočila podkrepljena s ciničnim sarkazmom in brez kančka strokovnosti in širšega pogleda zgolj belo rdeči svet je premalo, ker obstaja več rešitev in cen reševanja iztega skupnega problema, ki se mu reče »drugi tir«. Andrej Čufer uni. dipl. inž. arhitekt MBA   vir slike: požar pod Mont Blancom, firevu.com

8.08.2017

preberi več

Kofola s padcem dobička, Ora z izjemnim dosežkom

Skupina Kofola, katere članica je družba Radenska, je v prvi polovici leta dosegla 2,96 milijona dobička iz poslovanja, kar je 69,2 % manj kot lani, hkrati pa so za 3,8 % padli njeni dohodki. Kljub temu odlično kaže mineralni vodi Radenska ter gazirani brezalkoholni pijači Ora. Skupina je v letošnjem juniju dosegla rekordno rast prodaje na Češkem in Slovaškem ter v Adriatic regiji. V slednji se je prodaja povečala za 19,2 %, delež EBITDA (dobiček pred amortizacijo) pa je narasel iz 14 na 20 celotnega EBITDA skupine. Rast pripisujejo predvsem nenehnemu nadgrajevanju družin izdelkov ter inovacijam, ki jih je z novimi produkti Skupina Kofola doprinesla na trg, drugi razlog pa je v povečanju učinkovitosti v proizvodnji ter v pospeševanju notranjih procesov.    Gre predvsem za produkte, kot so športna linija Radenske, nove vode z okusi ter osvežene tradicionalne blagovne znamke gaziranih brezalkoholnih pijač.  Ora z izjemnim deležem na slovenskem trgu Generalni direktor Skupine Kofola Jannis Samaras je z rezultatom dela v Radenski zadovoljen. “Vse od nakupa smo se konsolidirali in celo povečali prevladujoči delež blagovne znamke Radenska v kategoriji mineralnih vod. Letos smo se izkazali tudi v kategoriji gaziranih brezalkoholnih pijač, saj si je junija letos tradicionalna znamka Ora izborila kar 45% delež,«.  Lotili so se tudi solat Na domačem trgu češko-slovaške regije se je prodaja skupine povečala za 3,2 %. Največji delež tega porasta pripada podjetjema Rajec in Rauch. Segment restavracij in impulznih nakupov se hitro povečuje, kjer je družba zabeležila več kot 8-odstotno rast glede na isto obdobje lani. Blagovna znamka UGO še naprej hitro raste. Njena prodaja se je lani povečala za 30,5 %, kar pomeni za 1,6 milijona evrov večjo prodajo. Pod okriljem znamke UGO je skupina najavila prevzem proizvodnje in distribucije sveže solate podjetja Titbit, ki proizvede več tisoč solat dnevno z letnim prometom 2,2 milijona EUR. Kofola bo tako postala vodilno podjetje sveže pakiranih solat na Češkem. Modernizirajo se tudi na Poljskem Na Poljskem je skupina naredila dva ključna koraka.  “Do konca leta bomo svojo proizvodnjo osredotočili na modernizirano tovarno v Kutnem, julija pa smo kupili lokalno, perspektivno in hitro rastoče podjetje Premium Rosa, specializirano za proizvodnjo produktov, izdelanih po tradicionalnih receptih iz sadja in zdravilnih zelišč. To je nedvomno segment, ki je v zadnjih letih v velikem porastu,” pravi Daniel Buryš, finančni direktor Skupine Kofola. Na padajoče rezultate na Poljskem je nedvomno vplivala rekonstrukcija poslovanja, ki temelji na povečevanju prodaje lastnih znamk na račun privatnih. Po besedah Daniela Buryša na ekonomski rezultat vpliva tudi visoka cena sladkorja, vendar bi se moralo tudi to kmalu stabilizirati. Glede obetov za celoletne ekonomske dejavnosti Daniel Buryš pravi: “Poletna sezona, ki je sedaj v polnem teku, je zelo pomembna za naše letne rezultate. K sreči je vreme na naši strani.” Članek omogoča: Sobotainfo Zapri  Tag: Gospodarstvo

8.08.2017

preberi več

Evropske borze neenotno, nafta cenejša, evro z rastjo

Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so danes kljub spodbudnim novicam čez lužo trgovali neenotno. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so dobre rezultate s trga dela največjega gospodarstva na svetu ponekod zasenčili slabši poslovni rezultati nekaterih večjih družb. Cene nafte so šle navzdol, evro pa pridobiva na vrednosti. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je danes izgubil 0,05 odstotka in se ustavil pri 3505,80 točke. V Frankfurtu se je indeks DAX ustavil 0,33 odstotka nižje kot v petek. V Parizu je indeks CAC 40 pridobil 0,09 odstotka, indeks borze v Londonu FTSE 100 pa se je oblikoval 0,27 odstotka nad izhodiščem. V Zürichu je indeks SMI danes izgubil 0,24 odstotka vrednosti, indeks FTSE MIB je v Milanu zabeležil 0,43-odstotno rast, na Dunaju pa se je indeks ATX zvišal za 0,58 odstotka. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so na borznem parketu sicer danes še vedno odmevali ugodni podatki s trga dela v ZDA, ki jih je pristojno ministrstvo sporočilo v petek. Največje gospodarstvo na svetu je julija ustvarilo 209.000 neto novih delovnih mest, kar je precej nad pričakovanji, stopnja brezposelnosti pa se je znižala na najnižjo raven v zadnjih 16 letih. Vlagatelji so pozorni tudi na četrtletna poslovna poročila večjih podjetij, danes je po poročanju AFP razočaral predvsem nemški medicinski koncern Fresenius. Tečaji vrednostnih papirjev v New Yorku še naprej rastejo. Industrijski indeks Dow Jones je približno štiri ure pred koncem trgovanja na 0,08 odstotka višji ravni in pri 22.110,08 točke na novi rekordni vrednosti. Širši indeks S&P 500 je zrasel za 0,07 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa beleži 0,45-odstotno rast. Tečaj evra se je zvišal. Pozno popoldne so z evrom v Frankfurtu trgovali po tečaju 1,1791 dolarja, kar je 0,14 odstotka več kot v petek. ECB je opoldne določila referenčni tečaj evra pri 1,1797 dolarja (v petek pri 1,1868 dolarja). Nafta se je danes pocenila. Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena septembra, je bilo treba na borzi v New Yorku popoldne po evropskem času odšteti 48,73 dolarja, kar je 85 centov manj kot v petek. V Londonu so se oktobrske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej pocenile za 81 centov na 51,61 dolarja. Zapri  Tag: Gospodarstvo

7.08.2017

preberi več

Renault in Iran podpisala dogovor o sodelovanju

Deset mesecev po prvem sestanku v Parizu sta Iran in francoski avtomobilski proizvajalec Renault danes v Teheranu podpisala pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja, ki naj bi v prihodnjih letih v Iranu izdelalo do 300.000 avtomobilov letno. Vrednost sporazuma, ki naj bi prinesel 3000 novih delovnih mest, je 660 milijonov evrov. Prva vozila naj bi s proizvodnih trakov zapeljala čez 18 mesecev. V prvi fazi načrtujejo izdelavo 150.000 vozil letno, leta 2019 pa naj bi začeli z drugo fazo, v kateri želijo letno izdelati do 300.000 vozil. Okoli 30 odstotkov avtomobilov in avtomobilskih delov bodo izvozili, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Renault bo v projektu sodeloval z iransko državno Organizacijo za industrijski razvoj in obnovo ter zasebno družbo Parto Negin Naseh. V novem podjetju bo imel 60-odstotni delež, preostala deležnika pa vsak po 20 odstotkov. Povratek na iranske ceste je pred tem med drugim napovedal tudi Volkswagen. Avtomobili nemškega avtomobilskega koncerna naj bi po več kot 17 letih odsotnosti po Iranu znova zapeljali ta mesec. Povratek je napovedal tudi francoski PSA.  Do vračanja zahodnih podjetij prihaja, potem ko je Iran z zahodnimi državami sklenil dogovor o svojem spornem jedrskem programu, te pa so v zameno ukinile sankcije proti državi. Tudi najnovejše ameriške sankcije pa na sodelovanje evropskih podjetij z Iranom nimajo vpliva. Zapri  Tag: Svet

7.08.2017

preberi več

Tribuna: Zakaj država ne proda NLB

Farsa Igor Napast Dr. Matej Lahovnik Dr. Matej Lahovnik, profesor ekonomije, nekdanji minister za gospodarstvo Naša največja banka je kot državni bankomat za vladajočo politiko preveč zapeljiva skušnjava, da bi se ji odpovedala. Finančna ministrica je prostodušno priznala, da so pač politični argumenti prevladali nad ekonomsko-finančnimi. Že od začetka je bilo jasno, da bo Cerarjeva vlada ne glede na dane zaveze zminirala prodajo NLB z izgovorom, da je ponujena cena prenizka. Paradoks je, da je prav vladajoča politika z izbranim modelom prodaje povzročila, da so se resni kupci umaknili in je cena nižja, kot bi bila, če bi banko prodajali strateškemu investitorju. Po izbranem načinu prodaje bi namreč bila država še naprej največja lastnica banke, noben posamezni zasebni lastnik ne bi imel večjega vpliva na upravljanje NLB kot država. Popolnoma jasno je bilo, da noben strateški investitor ne bo oddal resne ponudbe za nakup delnic banke, v kateri bi namesto njega o ključnih zadevah odločala država. Vrhunec prodajne farse pa so seveda okostnjaki v omarah NLB, ki izvirajo še iz nerešenih sodnih sporov v zvezi s starimi deviznimi varčevalci iz Hrvaške. Na koncu, a nikakor ne najmanj pomembno, je treba izpostaviti še izjave vladajočih politikov, da je NLB kot sistemska banka preveč pomembna, da bi jo prodali. To seveda drži, a pomembna za koga?! Navadni državljani nimamo prav nič od tega, da je največja slovenska banka v državni lasti. Če bi bila država do sedaj dober lastnik, banke seveda ne bi bilo treba reševati z milijardami slovenskih davkoplačevalcev. Po kakšni logiki je potem dobro in pomembno, da bi država tudi po privatizaciji zadržala kontrolni delež? Ne smemo tudi zanemariti, da lahko Evropska komisija zaradi danih zavez zahteva prodajo banke jeseni pod časovnim pritiskom. V tem primeru se bo škoda, ki jo je z zgrešenim modelom prodaje povzročila Cerarjeva vlada, merila v stotinah milijonov evrov, ker bodo vsi kupci vedeli, da gre za prodajo v skrajni sili, in bodo oddali še veliko nižje ponudbe. Strošek tega, da so politični razlogi spet prevladali nad ekonomsko-finančnimi, pa bomo na koncu nosili vsi državljani. Zakaj bi prodali? Robert Balen Dr. Jože Mencinger Dr. Jože Mencinger, ekonomist, nekdanji minister za gospodarstvo Prodaja NLB bi bila zgrešena. Prvi načelni razlog je izsiljevanje Evropske komisije, s katero so se naši oblastniki sprijaznili, ker slepo verjamejo v pravilnost odločitve o prepovedani državni pomoči. Ena pravila veljajo za velike in tiste, ki upajo nasprotovati, na primer za Italijo, druga pa za male in ponižne, na primer Slovenijo. Zakaj ne uporabimo enostavnega argumenta, da sta novo načelo "bail in", po katerem banke rešuje lastnik, in staro načelo "bail out", po katerem banke rešuje država, enaki, če je banka državna. Na vsiljeno prepovedano državno pomoč so se navezale še zahteve, da mora banka, ki smo jo rešili z našim denarjem in ne z evropskim, do obvezne prodaje krčiti svojo aktivnost, kar jo spravlja v neenak položaj in zmanjšuje njeno ceno. Spet nekaj, kar je v nasprotju s temelji svobodnega trga. Tretji argument so ugotovljene nepravilnosti pri "sanaciji" bank v letu 2013, saj je zmeraj bolj jasno, kako so evropski "eksperti" ocenjevali bančno luknjo in kako so bili na DUTB preneseni bolj ali manj slabi krediti, "slaba banka" pa poceni pridobljeno premoženje preprodaja tujim finančnim skladom. Med gospodarske razloge sodi kritično stanje, v kakršnem so se znašle evropske banke zaradi rekordno nizkih aktivnih in pasivnih obresti, kar pomeni, da "strateških" partnerjev ni in da bi banko prodali finančnim skladom. Izkušnje s tem pri "prodaji" NKBM bi nam morale zadoščati. Stanje v NLB je, podobno kot v drugih bankah, manj rožnato, kot se kaže v zdajšnjih dobičkih, kapitalski ustreznosti in razmerju med krediti in depoziti. Obrestni dohodki so minimalni, banke vse bolj živijo od plačilnega prometa in vodenja računov. Sicer pa velja dodati, da veliki dobički v bankah niso nujno narodnogospodarsko koristni; lahko pomenijo le, da varčevalci za svoje vloge dobivajo premalo, kreditojemalci pa za kredite plačujejo preveč. Pomemben razlog proti prodaji je negotovost, saj bodo kupci upoštevali in izsiljevali nižjo ceno tudi zaradi prenesenih vlog hrvaških varčevalcev. Sploh pa ni razloga, da bi banko prodali, v Nemčiji je privatnih bank manj kot 40 odstotkov.

9.06.2017

preberi več

Tehnologija

Hekerji objavili nov sveženj ukradenih podatkov HBO

8.08.2017

Hekerji ali heker z imenom gospod Smith so v ponedeljek na spletu objavili nov sveženj ukradenih datotek televizije HBO in zahtevali plačilo odkupnine v višini najmanj šest milijonov dolarjev, sicer bodo z objavami nadaljevali. Med drugim so objavili scenarije petih epizod serije Igra prestolov in elektronsko pošto podpredsednice HBO Leslie Cohen. Nadaljevanka Igra prestolov HBO je že pred dnevi priznal krajo informacij in skupaj s policijo in strokovnjaki nadaljuje preiskavo. Televizija je v ponedeljek vztrajala, da ne verjame, da so hekerji vdrli v celoten sistem elektronske pošte, ampak so dobili le del. Na drugi strani "gospod Smith" vztraja, da so ukradli veliko več materiala, med drugim še več scenarijev, prihajajoče epizode nadaljevank in filmov ter druge informacije, ki lahko škodujejo HBO. Zapri  Tag: Zanimivosti

preberi več

Bea Johnson: The journey free of waste starts at home

7.06.2017

Bea Johnson swapped Provence in France, where she grew up, for life in sunny California. Many years ago, she turned the everyday life of her family upside-down. Today, together with her husband Scott and two teenage boys, she lives a better-quality life that annually generates only a liter of garbage.

preberi več

Plugin Magazine 8: Plug in. Drive off. Enjoy. In stores now!

7.06.2017

Don't miss out – the new, eighth issue of Plugin magazine is already available at your local newsagent's! Exciting news gathered for you from the innovative world of e-vehicles, new technologies, smart design and urban lifestyle.

preberi več

Avtomobilizem

Renault in Iran podpisala dogovor o sodelovanju

7.08.2017

Deset mesecev po prvem sestanku v Parizu sta Iran in francoski avtomobilski proizvajalec Renault danes v Teheranu podpisala pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja, ki naj bi v prihodnjih letih v Iranu izdelalo do 300.000 avtomobilov letno. Vrednost sporazuma, ki naj bi prinesel 3000 novih delovnih mest, je 660 milijonov evrov. Prva vozila naj bi s proizvodnih trakov zapeljala čez 18 mesecev. V prvi fazi načrtujejo izdelavo 150.000 vozil letno, leta 2019 pa naj bi začeli z drugo fazo, v kateri želijo letno izdelati do 300.000 vozil. Okoli 30 odstotkov avtomobilov in avtomobilskih delov bodo izvozili, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Renault bo v projektu sodeloval z iransko državno Organizacijo za industrijski razvoj in obnovo ter zasebno družbo Parto Negin Naseh. V novem podjetju bo imel 60-odstotni delež, preostala deležnika pa vsak po 20 odstotkov. Povratek na iranske ceste je pred tem med drugim napovedal tudi Volkswagen. Avtomobili nemškega avtomobilskega koncerna naj bi po več kot 17 letih odsotnosti po Iranu znova zapeljali ta mesec. Povratek je napovedal tudi francoski PSA.  Do vračanja zahodnih podjetij prihaja, potem ko je Iran z zahodnimi državami sklenil dogovor o svojem spornem jedrskem programu, te pa so v zameno ukinile sankcije proti državi. Tudi najnovejše ameriške sankcije pa na sodelovanje evropskih podjetij z Iranom nimajo vpliva. Zapri  Tag: Svet

preberi več

Nemška industrijska proizvodnja junija nepričakovano s padcem

7.08.2017

preberi več

Gajser tokrat brez deseterice

6.08.2017

preberi več

Novo v Sloveniji: Suzuki Swift

9.06.2017

Suzuki od začetka junija na slovenskem trgu spet ponuja model Swift. Gre za novi, tretji rod - potem, ko je Swift postal Suzukijev svetovni avto.

preberi več

Vozili smo novega arteona!

9.06.2017

Sprva bo na voljo z dizelskima 2.0 TDI motorjema s 110 ali 176 kW (150 ali 239 KM) ter 2.0 TSI strojem z 206 kW (280 KM) moči. Vsi trije so opremljeni z DSG menjalnikom, močnejša dva tudi s štirikolesnim pogonom. Kasneje bosta ponudbo dopolnila še...

preberi več

Test: MV AgustaBrutale 800, je 'dvokolesni Ferrari' res tako nekaj posebnega?

9.06.2017

Spominjam se, kakšnih petnajst let je že tega, ko sem na cesti tja proti morju, bilo je nekje pri Vrhniki, vozil za nemškim motoristom, ki je sedel v teh krajih do takrat na redko videnem stroju. MV Agusta. Model F4, z baterijo izpuhov pod zadkom. Uh, že prestiž in vrhunsko italijansko oblikovanje, nekakšen Ferrari na dveh. V živo je bila še lepša kot na fotkah.

preberi več

Krabat turizem

Kmetijstvo

Kar seješ, to žanješ

19.09.2017

Ocenjevanje, dražba in promocija konj

19.09.2017

Ne le ocenjevanje, tudi dražba in promocija konj

12.09.2017

V organizaciji Združenja rejcev konj slovenske hladnokrvne pasme konj je v Šentjerneju potekal 3. dan slovenskega hladnokrvnega konja. Komisija pod vodstvom strokovne vodje Nataše Gorišek je ocenila delovno sposobnost slovenskih hladnokrvnih konj in kobile sprejela v rodovniško knjigo slovenskih hladnokrvnih konj. Potekala je tudi dražba kobil in žrebic. Več o tem preberite v prihodnji številki Kmečkega glasa  

preberi več

60 let Mlekarne Planika iz Kobarida

12.09.2017

Mlekarna Planika odkupuje in predeluje izključno slovensko mleko, prirejeno na hribovitih območjih občin Tolmin, Kobarid, Bovec, Kanal ob Soči, Nova Gorica, Cerkno in Idrija. Čeprav se število kmetov, ki se ukvarjajo s prirejo mleka kot povsod zmanjšuje, pa se veča količina prirejenega mleka in samo lani so ga odkupili 10 % več kot leto pred tem, prav tako se veča letošnji odkup. Uspehe in dosežke Mlekarne Planika je ob 60-letnici predstavila direktorica Anka Lipušček Miklavič, ki je na fotografiji v družbi Franca Žbogarja, predsednika UO KZ Tolmin, ki je lastnica Mlekarne Planika, in Nikolaja Mavra, direktorja KZ Tolmin.

preberi več

Ukrep izjemne izravnalne pomoči proizvajalcem mleka

12.09.2017

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je v okviru ukrepa "Izjemna izravnalna pomoč proizvajalcem mleka" v tem tednu upravičencem poslala 2.742 pozitivnih odločb v skupni vrednosti 2,26 milijona evrov. Skupaj z zavrnjenimi zahtevki v preteklih tednih je bilo v sklopu ukrepa odločeno o vseh 2.828 prejetih zahtevkih. Upravičenci bodo sredstva na TRR prejeli do konca naslednjega tedna.

preberi več

Kme­ti­ja Os­ta­nek na­gra­je­na z zlatim priznanjem

5.09.2017

Na sej­mu Agra se je s slav­nost­no po­de­li­tvi­jo pri­znanj kon­ča­la ak­ci­ja S kme­ti­je za Vas. Med de­ve­ti­mi so­de­lu­joči­mi kme­ti­ja­mi je zla­to pri­zna­nje pre­je­la Kme­ti­ja Os­ta­nek iz Ma­lih Pec bli­zu Šen­tvi­da pri Stič­ni, ki pri­de­lu­je in pre­de­lu­je vrt­ni­ne, po­seb­no pri­zna­nje za ino­va­tiv­ne pri­sto­pe v kme­tij­stvu je pre­jel Bog­dan Mak s Po­se­stva Sonč­ni raj iz Vo­dol pri Ma­leč­ni­ku, šti­ri kme­ti­je so pre­je­le sre­br­na pri­zna­nja, tri pa bro­na­sta. Več o sodelujočih v akciji S kmetije za Vas in o nagrajencih pa v reportaži Barbare Remec v 37. št. Kmečkega glasa (6. 9. 2017)

preberi več

Nepremičnine

Lepota in zdravje

Kdaj je čas za prva očala?

12.06.2017

Skutna pita s sadjem

11.06.2017

Moda eksotičnih dežel

11.06.2017

Otroci in pravila: Prav vsak se jih lahko nauči!

10.06.2017

Otroci so čudoviti. Najlepša in najdragocenejša bitja.

preberi več

Velike in težke torbice - v njih pa "pol stanovanja"

10.06.2017

Torbice, tiste 'ta velike', te so ženska strast. Vanjo lahko pospravimo pol kopalnice, pol pisarne in mini garderobo, včasih tudi kuhinjo.

preberi več

7 zdravstvenih učinkov blitve

10.06.2017

Blitva je zelo okusna in hkrati zdrava zelenjava.

preberi več

Kronika in sodstvo

8. september – mednarodni dan pismenosti

8.09.2017

PISMENOST je sposobnost branja in pisanja ter zmožnost razumevanja vsakdanjih sporočil. Je pomemben del razvoja neke družbe, česar se zavedata tudi Organizacija Združenih Narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) in Mednarodno bralno društvo. Že leta 1966 sta 8. september razglasila za mednarodni dan pismenosti, ki opozarja na to, da je kljub današnjemu razvoju stopnja pismenosti v mnogih državah sveta še vedno izrazito nizka. Največ nepismenih je v Saharski Afriki ter južni in zahodni Aziji, v Evropski uniji pa skoraj 75 milijonov odraslih ne obvlada osnov branja in pisanja. Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je z Mednarodnim bralnim društvom leta 1966 razglasila 8. september za mednarodni dan pismenosti. Ob letošnjem 8. septembru je na svetu po podatkih organizacije 793 milijonov odraslih nepismenih. Med njimi je večina deklet in žensk, podatki pa še kažejo, da približno 67 milijonov šoloobveznih otrok v svetu ne more koristiti svoje pravice do osnovnošolskega izobraževanja. O pismenosti je potrebno govoriti. Pismenost je namreč človekova pravica, orodje osebne moči in sredstva za socialni in človeški razvoj ter pomembna za izkoreninjenje revščine, zmanjšanje umrljivosti otrok, omejevanje rasti prebivalstva, doseganje enakosti med spoloma in zagotavljanju trajnostnega razvoja, miru in demokracije. Četudi se nam pismenost zdi samoumevna – po svetu ni tako. UNESCO ugotavlja da je na svetu okoli 780 milijonov oseb, ki ne zanjo čitati, pisati in računati. Od tega 2/3 žensk. Osebni računalniki ter svetovni splet in dostopnost gradiv na njem sta nas kar polenila. Vse  manj beremo knjige in o njihovi vsebini razmišljamo. Vse manj pišemo ročno – praviloma na izpitih. Vse manj se poglabljamo v razumevanje vsebine sporočil. Naj bo današnji dan – mednarodni dan pismenosti vzpodbuda, da bomo večkrat vzeli v roke knjigo in jo prebrali. Morda pa je prišel čas- da se ponovno organizirajo čitalnice, kjer bo prepovedana uporaba telefonov in računalnikov. Predvsem bo zapovedano branje in pogovor o prebranem. Iščem somišljenike, ki bi lahko organizirali ČITALNICE  po Sloveniji v okviru svojih že obstoječih aktivnostih in dejavnostih.   Kontakt: ivanusa.mirjana@gail.com  

preberi več

Obdukcija pokazala, da je Rotar umrl zaradi odpovedi srca

8.08.2017

Smrt slovenskega državljana, ki je bil priprt v zadrskem zaporu, je posledica odpovedi srca, je po navedbah hrvaškega ministrstva za pravosodje pokazala obdukcija. Ministrstvo ne omenja identitete umrlega, so pa hrvaški mediji poročali, da je na poti iz zapora v bolnišnico v soboto umrl 47-letni Slovenec Robert Rotar. Ministrstvo je izide obdukcije objavilo ob ponedeljkovem obisku hrvaškega pravosodnega ministra Dražena Bošnjakovića v zadrskem zaporu. "Med obiskom ministra Bošnjakovića je znan rezultat obdukcije splošne bolnišnice v Šibeniku, ki kaže, da je do nenadne smrti prišlo po naravni poti oziroma zaradi odpovedi srca," je sporočilo ministrstvo na svoji spletni strani. Kot pojasnjuje ministrstvo, so moškega v zapor sprejeli 2. avgusta in ga namestili v sobo s še tremi zaporniki. Dan zatem so ga v ambulanti zapora zdravniško pregledali v skladu z zakonom in mu predpisali ustrezno terapijo, 4. avgusta pa je začel tožiti zaradi bolečin v prsih in glavobola, zato so poklicali nujno medicinsko pomoč. Ta mu je nudila zdravniško pomoč, a ocenila, da ni potrebna nujna intervencija. "V soboto, 5. avgusta, okoli 10.10 je zapornik nenadoma padel v sobi, kjer je bil nameščen, pri tem z glavo udaril v mizo in padel v nezavest. Uradniki pravosodne policije in zaporniki so mu takoj nudili prvo pomoč in poklicali nujno medicinsko pomoč. Po nadaljnjo pomoč so ga odpeljali v Splošno bolnišnico Zadar, kjer je ob 11.05 žal umrl," piše v sporočilu hrvaškega ministrstva. Časnik Zadarski list je v nedeljo pisal, da je imel Rotar že nekaj časa zdravstvene težave, prijeli pa so ga potem, ko so v vili v kraju Diklo pri Zadru, ki jo je nekoč uporabljal, našli "tovarno" za izdelavo ponarejenega denarja in dokumentov. Rotar je trdil, da gre za opremo, s katero je opravljal grafične storitve. Rotar je sicer v Sloveniji znan po tem, da mu je kot lastniku podjetja Mirage morala slovenska država pred leti izplačati nekaj več kot 730.000 evrov odškodnine zaradi enostranske odpovedi pogodbe glede registracijskih nalepk za motorna vozila. Zapri  Tag: Ljudje

preberi več

Gasilci bodo požar na komenskem Krasu gasili tudi ponoči

6.08.2017

Gasilci bodo z gašenjem požara na območju med Komnom in Branikom, kjer je zagorelo dopoldan, nadaljevali tudi ponoči. Požar je pod nadzorom, a se bojijo, da ga bo močna burja ponovno razpihala. Na pomoč zato prihaja okoli 100 gasilcev iz severnoprimorske regije, ki bodo celo noč bdeli na požarom, je za STA povedal vodja intervencije Marko Adamič. Trenutno je na požarišču 250 gasilcev in 65 vozil, zjutraj pa bo na teren prišlo še 80 gasilcev iz notranjske regije in 30 gasilcev, ki se izobražujejo v Sežani. Nad požariščem so trenutno črni oblaki in po Adamičevih napovedih kaže, da bo padlo okoli tri litre dežja na kvadratni meter, ki pa gasilcem pri gašenju ne bo v veliko pomoč. "Tudi če bo naliv, je to absolutno premalo, ker je preveč izsušeno," je še dejal. "Vse kaže, da gre za požig," pa je glede možnega vzroka že popoldan dejal Adamič. Uprava RS za zaščito in reševanje je obvestilo o požaru med Komnom in Branikom dobila nekaj pred poldnevom. Zagoreli so gozd, grmičevje in trava na površini okoli 118 hektarjev. Ogenj se je zelo hitro širil, zgorela sta traktor in baraka, vasi pa niso več ogrožene. Zaradi požara sta po podatkih Prometno-informacijskega centra za državne ceste še vedno popolnoma zaprti lokalni cesti Komen-Lipa in Komen-Škrbina. Za območje Občine Komen, podobno kot za druge primorske občine, sicer od sobote velja velika požarna ogroženost naravnega okolja. Zapri  Tag: Kronika

preberi več

Slovenec snemal gole otroke

2.08.2017

Istrski policisti so v začetku tedna obravnavali 62-letnega slovenskega državljana, ki naj bi pri bazenu pri kampu v kraju Červar Porat v nedeljo z mobitelom snemal gole otroke med igro ob bazenu. Poreški policisti so 62-letnika po končani preiskavi zaradi suma kaznivega dejanja izkoriščanja otrok za pornografijo ovadili, pišejo Primorske novice. Policisti so 62-letnika v ponedeljek predali priporniškemu nadzorniku istrske policijske uprave. Prejšnji mesec so policisti v hrvaški Istri obravnavali še dva podobna primera. Sredi meseca se je v priporu znašel 59-letni državljan Velike Britanije, ki je na nudistični plaži snemal otroke in mladoletnike, nato pa posnetke prenesel na svoj prenosni računalnik. Nekaj dni kasneje je otroke na plaži v Valbandonu snemal tudi 36-letni nemški državljan, kar sta opazila policista, ki takrat sicer nista bila v službi, in ga aretirala, še pišejo Primorske novice. Zapri  Tag: Kronika

preberi več

Iraški deklici, ki sta izginili, in njuno mamo so našli žive in zdrave

9.06.2017

Pogrešani iraški deklici, ki sta izginili v ponedeljek, in njuno mamo so včeraj našli žive in zdrave. Danes so že prispele nazaj v Slovenijo.

preberi več

Odvezan pes pod kolo kolesarja

9.06.2017

Zaradi odvezanega psa, ki mu je prekrižal pot, se je telesno poškodoval kolesar.

preberi več

Migrantska kriza

Azilna politika v EU: Dublinski sistem mrtev, nastaja novi

8.06.2017

"Priznati si moramo, da evropski azilni sistem ne deluje. Ni prestal testa realnosti. Pravzaprav nikoli ni deloval. Tudi prej ne," je skoraj dve leti po begunski krizi, s katero so se neuspešno soočale evropske države, včeraj v Evropskem parlamentu odkrito priznala švedska liberalka Cecilia Wikström (ALDE), sicer poročevalka Evropskega parlamenta v zadevi prenove dublinskega azilnega sistema. Reforma dublinske uredbe, s katero se ukvarjata Svet EU in Evropski parlament, je prednostna naloga malteškega predsedovanja. Wikströmova je aktualni dublinski sistem razglasila za mrtvega, saj ga številne evropske države imajo za neživljenjskega, prav takšen pa je za desettisoče prosilcev za azil, ki na odločbe o mednarodni zaščiti v mnogih evropskih državah čakajo do dve leti. Nova skupina beguncev v SlovenijiV Slovenijo je v torek zvečer iz Grčije prispela nova skupina beguncev v okviru sheme za solidarnostno prerazporeditev prebežnikov v EU. Prišlo je 13 državljanov Sirije, med njimi so pretežno družine, ki bodo v Sloveniji vložili prošnjo za mednarodno zaščito, so zapisali na spletni strani ministrstva za notranje zadeve. Kot so še navedli, je bilo doslej v Slovenijo premeščenih 199 ljudi, od tega 35 državljanov Eritreje iz Italije ter 141 državljanov Sirije, 17 državljanov Iraka in šest ljudi brez državljanstva iz Grčije. (sta) Za olajšano združevanje begunskih družin Zato se švedska evropska poslanka zavzema za pospešitev odločanja v azilnih postopkih, s tem pa tudi za pospešeno vrnitev migrantov, ki jim mednarodna zaščita v evropskih državah ne bo odobrena. Ključ do nove dublinske azilne arhitekture bosta še naprej solidarnost med državami članicami in enakopravna delitev bremen glede na število prebivalcev in velikost bruto družbenega proizvoda. Za prosilce za azil je predvideno, da ostanejo v državi, kje so zaprosili zanj. Svobodno gibanje po državah članicah schengenskega območja naj ne bi bilo več možno, tudi zaradi zmanjšanja varnostnega tveganja, povezanega z masovnimi migracijami. Ena od glavnih tem, kjer se politično razhajajo politične sile v Evropskem parlamentu, je združitev družin, ki je zdaj pomanjkljivo in slabo urejena. Za največjo politično skupino v Evropskem parlamentu, Evropsko ljudsko stranko (EPP), je združitev družin problematična. Italijanska poslanka Alessandra Mussolini iz EPP, sicer nečakinja italijanskega diktatorja Benita Mussolinija, je predstavila stališče, da bi bolj liberalna ureditev združevanja družin zelo povečala število migrantov v EU, saj bi bil to dejavnik, ki bi v EU vabil predvsem ekonomske migrante. Elly Schlein se v imenu politične skupine socialistov (S&D) zavzema za poenostavljeno in pohitreno združevanje družin, a pod bolj jasnimi, strožjimi pogoji. A še preden je izpogajana nova dublinska azilna arhitektura, stara doživlja zadnje udarce. Ta teden so iz Češke namreč sporočili, da ne bodo več sodelovali pri premeščanju beguncev iz Italije in Grčije v druge članice unije. Češka namreč trdi, da načrt premeščanja beguncev znotraj unije ne deluje in da so se varnostne razmere po nedavnih terorističnih napadih spremenile. Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je zato Češki zagrozi s pravnim postopkom zaradi kršenja evropske zakonodaje, ki opredeljuje začasni dveletni sistem za premeščanje beguncev znotraj unije. Z enakim postopkom je Avramopulos zagrozil tudi Madžarski. Češka, Madžarska, pa tudi Poljska in Slovaška, članice zloglasne Višegrajske skupine, doslej namreč niso premestile nobenega begunca. Sicer je shema za preselitev beguncev velik neuspeh EU, saj je bilo doslej premeščeno 18.418 ljudi od 160.000 predvidenih. Dostojno bivanje za begunceČeprav je bil odziv evropskih držav na begunsko krizo z vidika začasne nastanitve prosilcev za azil neustrezen, pa v Evropi obstajajo častne izjeme. "Situacija pri nas je kot v peklu, a pekel smo poskusili preobraziti v dostojno bivanje za begunce," je primer dobre prakse ravnanja z begunci predstavil Stavros Myrogiannis, direktor sprejemnega centra na Lezbosu v Grčiji. Begunce ima za obiskovalce, zato je zgrožen nad ljudmi in politiki, ki svoj politični profit kujejo na hrbtih nemočnih. Drugi veliki evropski humanitarec je Damien Careme, župan mesta Grande-Synthe na severu Francije, kjer je najmočnejša politična sila Nacionalna fronta. Careme je poskusil ustvariti prvi civilizirani sprejemni center v Franciji, pri čemer se je soočal z nasprotovanji policije in dela prebivalcev, češ da je sprejemni center preveč civiliziran in da bo s tem pritegnil preveč beguncev. Caremu je nedaleč od nekdanjega zloglasnega centra v Calaisu, imenovanega džungla, uspelo ustvariti urejen center za bivanje beguncev z bivanjskimi, zdravstvenimi in higienskimi razmerami na ustreznem nivoju. (ue) Višegrajskim državam grozi udarec po žepu Trdih stališč vlad višegrajskih držav se zaveda tudi poročevalka Wikströmova: "Težko je čez noč iti z nič na sto odstotkov kvote, zato se zavzemamo za postopnost pri sprejemanju beguncev. Predlagali bomo, da vsaka država sprejme v prvem letu 20 odstotkov kvote, naslednje leto 40 odstotkov, vse do 100 odstotkov v petih letih." V primeru, da se višegrajske države, ki sicer nimajo zadostne večine, da bi v Svetu EU blokirale takšno rešitev, ne bi držale solidarnostnih dogovorov, so namesto denarnih sankcij predvidene blokade črpanja finančnih sredstev iz vseh evropskih skladov. Znano je, da so višegrajske države med največjimi prejemnicami sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov na prebivalca. Komisar za migracije Avramopoulos je še opozoril, da beguncev in migrantov ne smemo povezovati s teroristi, poleg tega pa še, da je EU vstopila v obdobje humanitarne mobilnosti. "Če želimo EU brez notranjih meja, potrebujemo delujoč dublinski sistem. Potrebujemo robusten sistem, ki temelji na solidarnosti in je pravičen. Nacionalne azilne sisteme je treba harmonizirati," je bil jasen Avramopoulos. Če želimo EU brez notranjih meja, potrebujemo delujoč dublinski azilni sistem

preberi več

Nasilje nad migranti: Igra z življenji

3.06.2017

Kaj doživljajo begunci v balkanskih državah? Skozi 140 intervjujev se je raziskovalcem beograjskega centra za človekove pravice, Oxfama in makedonskega združenja mladih odvetnikov (MYLA) izrisala slika policijskega pretepanja, zavajanj, da bi ljudi vrnili čez mejo, protipravnih odvzemov telefonov, slačenja in sezuvanja, prisilnega čakanja na mrazu ter zapiranja v policijske kombije s hlajenjem na maksimum. Aprilsko poročilo A Dangerous Game (Nevarna igra, op.p.) govori o situaciji na Madžarskem, Hrvaškem, v Srbiji, Bolgariji in v Makedoniji. "Pomembno je razumeti, da vsa ta kruta in protipravna ravnanja z ničemer ne ustavijo ljudi, ki iščejo varnost in dostojanstvo. Nikamor se nimajo vrniti in v resnici ni nič, kar najdejo v Evropi, huje od tistega, kar so pustili za seboj, doma," je iz Srbije pojasnila Nikolina Milić. Teroristični napad ta teden v Kabulu, v katerem je umrlo vsaj 90 ljudi, je prisilil Nemčijo, da je ustavila deportacije zavrnjenih prosilcev za azil. Še naprej bodo vzpodbujali prostovoljne vrnitve in posamično ocenjevali deportacije obsojenih kriminalcev, a zaradi napada bo nemška vlada "ponovno pozorno preverila" varnostno situacijo v Afganistanu. Gre za izvajanje politike EU Balkan že dobro leto mejijo žice. Na makedonsko-grški meji se pri straženju visoke, dvojne ograje izmenjujejo tudi slovenski policisti – zadnja, 16. skupina bo tam do konca junija. Idejo o zaprtju balkanske poti je kot dokončno rešitev predstavil prav slovenski premier Miro Cerar januarja lani. Zoran Drangovski, predsednik MYLA, pravi, da so posledice tega le, da so begunci prisiljeni v iskanje drugih poti, pogosto s tihotapci, zaradi česar so še bolj ranljivi. "Odgovornost držav je ščititi ljudi pred kriminalci in zagotoviti primerno identifikacijo ranljivih skupin ter posameznikov, ki potrebujejo zaščito," opomni pravnik. Razočaran je, da je zadnje leto izničilo leta njihovega dela, ko so oblasti pozivali, naj zagotovijo učinkovit azilni sistem. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je že aprila opozorila na obstoj tržnic z ljudmi na jugu Libije. Na njih se v suženjske razmere izkoriščanja prodaja migrante in begunce, ki bežijo preko severne Afrike. V ujetništvu se jih pretepa, strada in posiljuje. EU sicer tesno sodeluje z libijskimi oblastmi – 12. aprila je potrdila prvih 90 milijonov evrov, od načrtovanih 200 milijonov, ki bodo šli Libiji za področje migracij. To je poleg drugih projektov v vrednosti 120 milijonov evrov. EU z Libijo sodeluje tudi pri analizi dela policije in pravosodno-kazenskega sistema ter sektorja civilne zaščite, a raziskovalci opozarjajo, da je sodelovanje v premajhni meri utemeljeno in pogojeno z zagotavljanjem spoštovanja prava človekovih pravic in mednarodnega prava. Vračanje ljudi v trgovino s sužnji "Namesto tega se je Makedonijo potisnilo v gradnjo zidov. EU ploska našim oblastem vsakič, ko ji predstavijo statistike, koliko ljudem so preprečili vstop ali jih vrnili v Grčijo," pravi Zoran Drangovski. Makedonija želi ohraniti videz tranzitne države, zato oblasti ne dovolijo, da bi bili begunci tam dalj časa – "a to je v nasprotju z dolžnostmi po mednarodnem pravu. EU bi morala narediti več, da zagotovi zaščito beguncev in delujoč azilni sistem." Policija, doda, je prepuščena sama sebi – "edina navodila, ki jih imajo, so načrti EU o preprečevanju ‘sekundarnega gibanja ljudi‘." Tudi Nikolina Milić pravi, da sklepajo na pritiske ciljnih držav EU, ki privedejo do ravnanja oblasti, ki so mu priča. Prepričana je, da sta ključna javna obsodba nasilja in kaznovanje odgovornih. A ob tem spomni na bolgarske vaške straže samooklicanega Dinka Superstarja, ki ga slavi celo nacionalna televizija. Tiskovni predstavnik komisije EU odgovarja, da poročilo poznajo in so "vselej zaskrbljeni ob poročilih o nehumanem ravnanju z migranti in begunci, ki jih jemljemo zelo resno. Vsaka oblika nasilja ali zlorab nad migranti in begunci je nesprejemljiva". Poudarjajo pomen spoštovanja pravic migrantov, a odzive prepuščajo posameznim državam. -krat je eden od pričevalcev iz poročila že poskušal prečkati meje Balkana in doseči kraje, kjer bi dobil zaščito in našel varnost 20 Nazaj k temeljem prava V Srbiji raziskovalci in aktivisti redno vlagajo pritožbe, a trčijo ob nesodelovanje oblasti. Postopki pred evropskim sodiščem za človekove pravice trajajo tudi do dve leti, in celo ko sodišče obsodi državo, oblasti sodbo označijo za neumno in grozijo z izstopom iz Sveta Evrope, razlaga Nikolina Milić. Tudi v Makedoniji odvetniki z migranti in begunci vodijo pritožbene postopke ter ohranjajo vero v evropsko vladavino prava in človekovih pravic. "Sedanja kriza človeštva se mora vrniti k temeljem konvencije o statusu beguncev in osnovnim pojmom – ljudje bežijo pred vojno in države imajo človeško in pravno dolžnost, da jim pomagajo," je jasen glede rešitev Zoran Drangovski.

preberi več

Dosjeji X

Oglasi

Križevci, moje mesto

Sep 13, 2013
9. TEK Z NARAVO
9. TEK Z NARAVOSTARA NOVA VAS, SOBOTA 14. SEPTEMBERSTART: 13:00 - OTROŠKI ...
(0)
Sep 13, 2013
ENERGETSKA SANACIJA OŠ KRIŽEVCI
ENERGETSKA SANACIJA OŠ KRIŽEVCIObčina Križevci je pristopila k energetski sanaciji Osnovne šole ...
(0)
Jul 12, 2013
Enakost po slovensko
(0)
Jul 08, 2013
Vic za lepši dan