Kvote so države Evropske unije uvedle 2. aprila 1984 in sicer zaradi presežkov mleka oziroma presežkov mleka v prahu in masla. Sprva so kvote načrtovali le za obdobje petih let, vendar so se pokazale kot dobro uravnavanje prireje in so jih vedno podaljševali, vse dokler ni na pritisk držav članic EU evropska komisija sklenila, da se v kvotnem letu 2014/15 kvote odpravijo. Še pred ukinitvijo samih kvot (1. aprila 2015) se je začela odkupne cene mleka zniževati, tako da smo že dobro leto in pol priča zniževanju odkupne cene mleka.

Zmotno je bilo mišljenje posameznikov, da bo povpraševanje na svetovnem trgu naraščalo, kar naj bi pomenilo prodajno priložnost za evropske proizvajalce. Ti naj bi dejali, da je po embargu na izvoz mlečnih izdelkov v Rusijo azijski trg tisti, ki bi sprejel evropske viške mleka.

Posledice ukinitve mlečnih kvot

Negativnih posledic odprave kvot je več. Za kmeta je najbolj boleča povečanje konkurence na tleh Evropske unije, s tem večjo prirejo. Več mleka na trgu je za mlekarne dobrodošlo, saj lahko znižujejo odkupne cene.

  Od januarja 2014 naprej se je odkupna cena mleka znižala za 10 centov oziroma četrtino. Tako se, bolj kot smo predvidevali, uresničujejo najbolj črni scenariji, da odprava mlečnih kvot ne prinaša nič dobrega za slovenskega kmeta, saj je s svojo majhnostjo in nekonkurenčnostjo izredno ranljiv v primerjavi z velikim evropskimi kmeti, ki obdelujejo velike komplekse in imajo precej manjše stroške pri pridelavi in prireji na enoto.

(več v časopisu Kmečki glas)