KOLEDAR DOGODKOV

Novice

post image

Ekološko priznanje BREZA - Krajinskemu parku Kolpa

15.05.2017

Žuniči - Ob svetovnem dnevu Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, je včeraj črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič na Šokčevem dvoru v Žuničih izročila ekološko pohvalo brezo Krajinskemu parku Kolpa. V njegovem imenu jo je prevzel direktor Boris Grabrijan. V črnomaljski občini že vrsto let poleg breze podeljujejo tudi ekološko grajo kopino, ki pa letos – tako kot že večkrat doslej – ni bila podeljena. Kot je zapisano v predlogu za priznanje, ki ga je podalo KUD Preloški muzikanti, je javni zavod KP Kolpa pomemben dejavnik pri ohranjanju narave in varstva okolja v Beli krajini. Čeprav gre za profesionalno ustanovo, katere naloga je upravljanje zavarovane narave, pa je prispevek majhnega kolektiva veliko večji, kot so zgolj službene obveznosti. Poleg monitoringa, nadzora in upravljanja območja narave ob Kolpi, zaposleni sodelujejo tudi na številnih drugih področjih. Pa naj gre za vzdrževanje pohodnih in učnih poti ter drugih prometnic v parku, odpravljanje zaraščenosti kmetijskih površin in vzdrževanje manj vrednih delov kulturne krajine, ohranjanje ugodnega stanja habitatov in vrst, domače in umetnostne obrti in prenos teh znanj na druge. Pomembna vloga zavoda je tudi ohranjanje ljudske kulture ter ogroženih domačih avtohtonih vrst in pasem živali in rastlin. Zelo prepoznavna je vloga zavoda pri promociji trajnostnega turizma in spodbujanju lokalne ponudbe. Ne gre prezreti tudi pomembne promocijske vloge zavoda. Dogodki in znanja iz Bele krajine so tudi z njegovo pomočjo postali bolj prepoznavni tako po Sloveniji kot po tujini. V KUD Preloški muzikanti so prepričani, da zavarovano območje KP Kolpa brez kakovostnega upravljanja zagotovo ne bi nudilo takšne slike, kot jo obiskovalec lahko vidi danes. Dogajanje so popestrili pevski skupini Dobra volja je najbolja in Polanski odmev, ki sta nastopili pod vodstvom Katarine Kapš, ter Preloški muzikanti. Za pogostitev pa so poskrbele Pečkarke iz KUD Božo Račič Adlešiči. Zapisala: Mirjam Bezek Jakše Foto: Matjaž Željko, Boris Grabrijan Datum novice 21-04-2017

preberi več

Došel je došel Zeleni Jure

15.05.2017

Prošel, je prošel pisani Vuzem, Došel je, došel Zeleni Jure, … Tako prično Jurjaši jurjevo pesem, ko pridejo pred hišni prag. S pesmijo zaželijo zdravja in sreče družini. Zaprosijo jih za darove Zelenemu Juriju (dajte mu vina …, dajte mu jajec …, dajte mu pogače …, in tako naprej; a najpomembnejše je na koncu pesmi: dajte mu groš, da vam dojde još). Jurjaši se gospodinji za darove oddolžijo z brezovo vejico, ki se jo zatakne za hišni podboj in tam varuje dom, družino, hlev in polja. Star belokranjski običaj je še živ na nekaterih koncih Bele krajine – a obred se po vaseh in v mestu Črnomelj precej razlikuje. Tudi letos na Jurjevo (24. april) so člani Folklorne skupine KUD Božo Račič Adlešiči obiskali domove v Adlešičih in okolici. Kot vedno jih domačini z velikim veseljem pričakajo in obdarijo ter pogostijo z dobrotami.   Nekaj utrinkov pohoda Jurjašev na fotografijah Tončke Jankovič. Datum novice 23-04-2017

preberi več

Adlešičan na krilih atletike

15.05.2017

25. aprila je praznoval 97. rojstni dan uspešen Adlešičan, olimpijec Marko Račič V prostorih osnovne šole v Adlešičih se je na Markovo (25. april) leta 1920 v družini legendarnega nadučitelja Boža Račiča - Kumeta in Kristine (roj. Pelko) rodil Marko Račič, kot drugi od Račičevih petih otrok. Zgodnje otroštvo je preživel v Adlešičih in se takrat naučil pravega adlešiškega narečja, ki ga je ohranjal še precej časa po preselitvi v Ljubljano. Oče je namreč še pred Markovim začetkom šolanja nastopil službo v Ljubljani.   Marko je že zelo zgodaj pokazal nagnjenje k športu in ga ves čas šolanja gojil – vadil je pri Sokolih, ki pa niso posebej gojili atletike. O njegovih tekaški sposobnosti so zvedeli v klubu Ilirija in ga povabili k treningu. Prvič je tekmoval prav na svoj 17. rojstni dan in še brez vodenega treninga in prave opreme zmagal v svoji kategoriji v sprintu na 100 metrov. Nato so uspehi kar sledili drug za drugim in že v prvi sezoni je postal v mladinski kategoriji nepremagljiv. Specializiral se je kot sprinter na 100 in 200 metrov, tekel pa tudi v drugih kategorijah.   Marko je končal leta 1941 učiteljišče, a ker med vojno ni dobil službe (poučeval le kratek čas v Tuhinju pri Kamniku) je naredil še železničarski tečaj za vlakovnega odpravnika in se tako ponovno srečal z Belo krajino, saj v letih 1942-1943 delal na železniški postaji Črnomelj. Po vojni je nadaljeval šolanje za učitelja telesne vzgoje v Beogradu – in potem v jugoslovanski prestolnici ostal kar 20 let.   Marko je tekmoval po vsej (kraljevini in socialistični) Jugoslaviji, po Balkanu in Evropi in na drugih kontinentih. Sodeloval je na Balkanskih igrah, Evropskem prvenstvu Sredozemskih igrah, višek njegovega športnega tekmovanja pa je bila udeležba na poletnih olimpijskih igrah 1948 v Londonu. V Londonu je nastopil v dveh disciplinah: teku na 400 metrov (Marko se je uvrstil v četrtfinale) in štafeti 4 X 400 metrov (štafeta zasedla končno 12 mesto). Marko je kariero aktivnega športnika končal 1952 leta potem, ko je v posameznih disciplinah 40 X nastopil za reprezentanco. Bil je tudi kapetan Jugoslovanske atletske reprezentance v katero je bil poklican 16 X. Pozneje je nadaljeval profesionalno kariero kot trener, selektor in športni funkcionar. V letih 1960-1968 je bil selektor jugoslovanske ženske atletske reprezentance. Marko se je s športom ukvarjal tudi pozneje in se v okviru možnosti še vedno. Njegova druga strast pa je statistika in velja na področju športne statistike za »vseveda«. Z dr. Rajkom Šugmanom (nekdanji dekan Fakultete za šport v Ljubljani) sta leta 2013 napisala biografijo o Makovem življenju in delu z naslovom »Na krilih atletike« v kateri lahko izveste vse o Marku Račiču.   Marko; Tvoji Adlešičani ti kličemo: še na mnoga leta!

preberi več

Delavnica pletenja in kvačkanja na Vinici

15.05.2017

Na torkovi ustvarjalni delavnici, prav na 8. marec – dan žena, so udeleženke sproščale ob pletenju in kvačkanju.   Na povabilo gostiteljice Karmen Starešinič Kobe, je v sproščenem vzdušju, ob pretikanju niti, klikanju pletilk in kvačk, mimogrede je nastala kapa, kvačkane košarice in motivi, pleteni vzorci. Udobno zasidrane v naslonjač, so dekleta kramljala in ustvarjala. http://sonna.com.ua/catalog/halaty/   Seveda ni manjkalo zvedavih fantovskih pogledov, predvsem pa dobre volje. Delavnico sta vodili Božica Veselič in Tončka Jankovič (KP Kolpa).   Naslednja ustvarjalnica Pri Pavliču bo v ponedeljek, 21. marca, ko bodo nastajale BELOKRANJSKE PISANICE. V aprilu se pričnejo KVAČKARIJE ZA POLETNE DNI – ustvarjali bomo lahke poletne oblekice, za čez kopalke…   JZ Krajinski Park Kolpa vabi, da se nam na ustvarjalnicah pridružite tudi vi. Vodenje delavnic je brezplačno, včasih pa je potrebno kupiti material za izdelke, ki jih odnesete domov (npr. volna, oz. pletivo za izdelavo izdelka).   * * *AFŽ (Antifašistična fronta žensk)... je bila 6. decembra 1942 v Foči ustanovljena ženska družbeno-politična organizacija, ki je v 2. svetovni vojni imela pomembno vlogo. Posebni odbori AFŽ so zbirali hrano, obleko, sanitetni material… ženske pa so zahtevale tudi enakopravnost in splošno volilno pravico, ki jo do takrat niso imele. Ko je bil 8. marec v Jugoslaviji uzakonjen kot dan žena, so se pričakovanja za ženski praznik (poleg pozornosti, proslav, srečanj, sprejemov, svečanih večerij) povzdignila tudi v zabave in veseljačenja. Pravijo, da so moški zaradi evforije in pričakovanj žensk na 8. marec, dan žena, poimenovali tudi praznik AFŽ, oz. borbeni dan žena (vir: Prosti slovar žive Slovenščine)

preberi več

ultimate_widget

Ekološko priznanje BREZA - Krajinskemu parku Kolpa

Žuniči - Ob svetovnem dnevu Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, je včeraj črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič na Šokčevem dvoru v Žuničih izročila ekološko pohvalo brezo Krajinskemu parku Kolpa. V njegovem imenu jo je prevzel direktor Boris Grabrijan. V črnomaljski občini že vrsto let poleg breze podeljujejo tudi ekološko grajo kopino, ki pa letos – tako kot že večkrat doslej – ni bila podeljena. Kot je zapisano v predlogu za priznanje, ki ga je podalo KUD Preloški muzikanti, je javni zavod KP Kolpa pomemben dejavnik pri ohranjanju narave in varstva okolja v Beli krajini. Čeprav gre za profesionalno ustanovo, katere naloga je upravljanje zavarovane narave, pa je prispevek majhnega kolektiva veliko večji, kot so zgolj službene obveznosti. Poleg monitoringa, nadzora in upravljanja območja narave ob Kolpi, zaposleni sodelujejo tudi na številnih drugih področjih. Pa naj gre za vzdrževanje pohodnih in učnih poti ter drugih prometnic v parku, odpravljanje zaraščenosti kmetijskih površin in vzdrževanje manj vrednih delov kulturne krajine, ohranjanje ugodnega stanja habitatov in vrst, domače in umetnostne obrti in prenos teh znanj na druge. Pomembna vloga zavoda je tudi ohranjanje ljudske kulture ter ogroženih domačih avtohtonih vrst in pasem živali in rastlin. Zelo prepoznavna je vloga zavoda pri promociji trajnostnega turizma in spodbujanju lokalne ponudbe. Ne gre prezreti tudi pomembne promocijske vloge zavoda. Dogodki in znanja iz Bele krajine so tudi z njegovo pomočjo postali bolj prepoznavni tako po Sloveniji kot po tujini. V KUD Preloški muzikanti so prepričani, da zavarovano območje KP Kolpa brez kakovostnega upravljanja zagotovo ne bi nudilo takšne slike, kot jo obiskovalec lahko vidi danes. Dogajanje so popestrili pevski skupini Dobra volja je najbolja in Polanski odmev, ki sta nastopili pod vodstvom Katarine Kapš, ter Preloški muzikanti. Za pogostitev pa so poskrbele Pečkarke iz KUD Božo Račič Adlešiči. Zapisala: Mirjam Bezek Jakše Foto: Matjaž Željko, Boris Grabrijan Datum novice 21-04-2017

preberi več

15.05.2017

Došel je došel Zeleni Jure

Prošel, je prošel pisani Vuzem, Došel je, došel Zeleni Jure, … Tako prično Jurjaši jurjevo pesem, ko pridejo pred hišni prag. S pesmijo zaželijo zdravja in sreče družini. Zaprosijo jih za darove Zelenemu Juriju (dajte mu vina …, dajte mu jajec …, dajte mu pogače …, in tako naprej; a najpomembnejše je na koncu pesmi: dajte mu groš, da vam dojde još). Jurjaši se gospodinji za darove oddolžijo z brezovo vejico, ki se jo zatakne za hišni podboj in tam varuje dom, družino, hlev in polja. Star belokranjski običaj je še živ na nekaterih koncih Bele krajine – a obred se po vaseh in v mestu Črnomelj precej razlikuje. Tudi letos na Jurjevo (24. april) so člani Folklorne skupine KUD Božo Račič Adlešiči obiskali domove v Adlešičih in okolici. Kot vedno jih domačini z velikim veseljem pričakajo in obdarijo ter pogostijo z dobrotami.   Nekaj utrinkov pohoda Jurjašev na fotografijah Tončke Jankovič. Datum novice 23-04-2017

preberi več

15.05.2017

Adlešičan na krilih atletike

25. aprila je praznoval 97. rojstni dan uspešen Adlešičan, olimpijec Marko Račič V prostorih osnovne šole v Adlešičih se je na Markovo (25. april) leta 1920 v družini legendarnega nadučitelja Boža Račiča - Kumeta in Kristine (roj. Pelko) rodil Marko Račič, kot drugi od Račičevih petih otrok. Zgodnje otroštvo je preživel v Adlešičih in se takrat naučil pravega adlešiškega narečja, ki ga je ohranjal še precej časa po preselitvi v Ljubljano. Oče je namreč še pred Markovim začetkom šolanja nastopil službo v Ljubljani.   Marko je že zelo zgodaj pokazal nagnjenje k športu in ga ves čas šolanja gojil – vadil je pri Sokolih, ki pa niso posebej gojili atletike. O njegovih tekaški sposobnosti so zvedeli v klubu Ilirija in ga povabili k treningu. Prvič je tekmoval prav na svoj 17. rojstni dan in še brez vodenega treninga in prave opreme zmagal v svoji kategoriji v sprintu na 100 metrov. Nato so uspehi kar sledili drug za drugim in že v prvi sezoni je postal v mladinski kategoriji nepremagljiv. Specializiral se je kot sprinter na 100 in 200 metrov, tekel pa tudi v drugih kategorijah.   Marko je končal leta 1941 učiteljišče, a ker med vojno ni dobil službe (poučeval le kratek čas v Tuhinju pri Kamniku) je naredil še železničarski tečaj za vlakovnega odpravnika in se tako ponovno srečal z Belo krajino, saj v letih 1942-1943 delal na železniški postaji Črnomelj. Po vojni je nadaljeval šolanje za učitelja telesne vzgoje v Beogradu – in potem v jugoslovanski prestolnici ostal kar 20 let.   Marko je tekmoval po vsej (kraljevini in socialistični) Jugoslaviji, po Balkanu in Evropi in na drugih kontinentih. Sodeloval je na Balkanskih igrah, Evropskem prvenstvu Sredozemskih igrah, višek njegovega športnega tekmovanja pa je bila udeležba na poletnih olimpijskih igrah 1948 v Londonu. V Londonu je nastopil v dveh disciplinah: teku na 400 metrov (Marko se je uvrstil v četrtfinale) in štafeti 4 X 400 metrov (štafeta zasedla končno 12 mesto). Marko je kariero aktivnega športnika končal 1952 leta potem, ko je v posameznih disciplinah 40 X nastopil za reprezentanco. Bil je tudi kapetan Jugoslovanske atletske reprezentance v katero je bil poklican 16 X. Pozneje je nadaljeval profesionalno kariero kot trener, selektor in športni funkcionar. V letih 1960-1968 je bil selektor jugoslovanske ženske atletske reprezentance. Marko se je s športom ukvarjal tudi pozneje in se v okviru možnosti še vedno. Njegova druga strast pa je statistika in velja na področju športne statistike za »vseveda«. Z dr. Rajkom Šugmanom (nekdanji dekan Fakultete za šport v Ljubljani) sta leta 2013 napisala biografijo o Makovem življenju in delu z naslovom »Na krilih atletike« v kateri lahko izveste vse o Marku Račiču.   Marko; Tvoji Adlešičani ti kličemo: še na mnoga leta!

preberi več

15.05.2017

Delavnica pletenja in kvačkanja na Vinici

Na torkovi ustvarjalni delavnici, prav na 8. marec – dan žena, so udeleženke sproščale ob pletenju in kvačkanju.   Na povabilo gostiteljice Karmen Starešinič Kobe, je v sproščenem vzdušju, ob pretikanju niti, klikanju pletilk in kvačk, mimogrede je nastala kapa, kvačkane košarice in motivi, pleteni vzorci. Udobno zasidrane v naslonjač, so dekleta kramljala in ustvarjala. http://sonna.com.ua/catalog/halaty/   Seveda ni manjkalo zvedavih fantovskih pogledov, predvsem pa dobre volje. Delavnico sta vodili Božica Veselič in Tončka Jankovič (KP Kolpa).   Naslednja ustvarjalnica Pri Pavliču bo v ponedeljek, 21. marca, ko bodo nastajale BELOKRANJSKE PISANICE. V aprilu se pričnejo KVAČKARIJE ZA POLETNE DNI – ustvarjali bomo lahke poletne oblekice, za čez kopalke…   JZ Krajinski Park Kolpa vabi, da se nam na ustvarjalnicah pridružite tudi vi. Vodenje delavnic je brezplačno, včasih pa je potrebno kupiti material za izdelke, ki jih odnesete domov (npr. volna, oz. pletivo za izdelavo izdelka).   * * *AFŽ (Antifašistična fronta žensk)... je bila 6. decembra 1942 v Foči ustanovljena ženska družbeno-politična organizacija, ki je v 2. svetovni vojni imela pomembno vlogo. Posebni odbori AFŽ so zbirali hrano, obleko, sanitetni material… ženske pa so zahtevale tudi enakopravnost in splošno volilno pravico, ki jo do takrat niso imele. Ko je bil 8. marec v Jugoslaviji uzakonjen kot dan žena, so se pričakovanja za ženski praznik (poleg pozornosti, proslav, srečanj, sprejemov, svečanih večerij) povzdignila tudi v zabave in veseljačenja. Pravijo, da so moški zaradi evforije in pričakovanj žensk na 8. marec, dan žena, poimenovali tudi praznik AFŽ, oz. borbeni dan žena (vir: Prosti slovar žive Slovenščine)

preberi več

15.05.2017

Krajinski park Kolpa

Krajinski park Kolpa se razprostira ob mejni reki Kolpi in sicer na območju med Starim trgom in Dragoši, v celoti znotraj občine Črnomelj. Glavna znamenitost Krajinskega parka Kolpa je prav gotovo reka Kolpa s svojo dolino, ki skozi območje parka večkrat spremeni svoj značaj. Na začetku obravnavanega območja med Učakovci in Vinico se dolina odpre proti osrednjemu Belokranjskemu ravniku in se spet zoži pri Podklancu. Tod Kolpa teče v bolj ali manj ozki dolini pod Ziljami in Preloko vse do Žuničev, kjer se dolina do Miličev še izraziteje zoži in tvori kanjon z visokimi, previsnimi skalnimi stenami izmenično na obeh bregovih. Tu reka naredi največji zasuk v svojem toku in potem naprej teče proti severu in severozahodu. Pri Fučkovcih se počasi začenja nižinski tok po ravninskem svetu aluvialnih nanosov, kjer se dolina najbolj razširi.

preberi več

15.05.2017

ultimate_widget

Ekološko priznanje BREZA - Krajinskemu parku Kolpa

next button

Video in audio vsebine

Drugačna doživetja Bela krajina

Krajinski park Kolpa