s

Kočevje, moje mesto!

22.02.2018 09:45

Izjava za javnost

Referendum Drugi tir

VLADA V ŠKRIPCIH - DENARJA NI IN GA NE BO ! Metod Dragonja: »Zdaj je na politiki in sodstvu, da uveljavita zakon o 2 tiru. Mi pa opozarjano, da zamuda povzroča gospodarsko škodo. Dokler se zakon ne uveljavi, ne moremo črpati sredstev, niti tistih za pripravljalna dela NE." Spričo velikega zanimanja vlade, javnosti in medijev za »škodljivo« delovanje davkoplačevalcev v zvezi z drugim tirom, izjavljam sledeče: Hvala za kompliment, NISMO ŠE REKLI ZADNJE BESEDE! Do sedaj smo s kritiko vladnega drugega tira (2TDK) davkoplačevalcem že prihranili milijardo. Če bo ta vlada dobila še en mandat, se nam obetajo še mnogi večji milijardni prihranki. Večja je neumnost ki jo stori vlada, večji je prihranek z njeno blokado. Problem pa je, da se tega niti ne da izračunati, ker vlada, ki ne ve kaj, kako, kje in za kakšen denar bo gradila, stalno spreminja številke. V Delu 2.dec.2017 pa novinar "Škarpena" alias nadučitelj Doline Šentflorjanske Boris Šviligoj piše: "Kaj takega, da en VILI po porazu na referendumu o 2TIRU tuja moda na tujem žaru cvre, si niti v diktaturi proletariata ne znajo predstavljati«. Odgovor: Ko bodo tuja moda scvrta do konca, Škarpena vabljen na tiskovko ! Državljan K.   In še ! PISMO VRHOVNEMU SODIŠČU !!!  Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča!   Iz medijev sem obveščen, da je Vlada RS v četrtek 30.11.2017 poslala na Vrhovno sodišče RS (VS) ugovor v zvezi z mojo pritožbo na izid referenduma o 2 tiru. Ker do danes – od  tega pa je že več kot 5 dni,  kot prizadeta in zainteresirana stranka ugovora še nisem dobil po redni pošti, niti ugovora nisem dobil po e-pošti, prosim V S, da mi ta ugovor nemudoma  pošlje.   Ugovor potrebujem, da preverim resničnost in utemeljenost navedb Vlade RS.  V primeru, da so navedbe v njem neutemeljene ali neresnične, želim izkoristiti pravico do ugovora.  Prosim tudi, da mi sporočite imena in priimke sodnikov, ki jim je ta zadeva dodeljena.    Hvala za razumevanje!   S spoštovanjem,    Vili Kovačič,  pobudnik referenduma

Preberi več

Poročilo Romane Tomc o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih sprejeto z veliko večino

V Fokusu

Evropski poslanci, člani Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL), so včeraj z veliko večino potrdili poročilo o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih, katerega snovalka je kot poročevalka za Evropski parlament evropska poslanka Romana Tomc. Začetki ideje segajo v leto 2012, ko je Evropska komisija za namene zmanjševanja brezposelnosti med mladimi državam članicam namenila 6,4 milijarde evrov. Celoten proračun Pobude za zaposlovanje mladih za sedemletno obdobje znaša 7,6 milijarde evrov. Države članice, ki lahko koristijo ta sredstva, morajo zadostiti določenim pogojem in sprejeti konkretne programe, preko katerih lahko mladi dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po zaključku šolanja oziroma začetku brezposelnosti. Rezultati po državah so precej različni, ponekod jih je zelo težko spremljati, kar je tudi ena od slabosti, ki jih bo treba v nadaljevanju odpraviti. Romana Tomc v svojem poročilu ugotavlja, da bi bila lahko učinkovitost boljša. To potrjuje tudi poročilo Evropskega računskega sodišča, ki je opozorilo na slabe rezultate izvajanja Pobude v sedmih državah članicah. »Kljub temu da v nekaterih državah članicah sredstva, namenjena Pobudi za zaposlovanje mladih, niso bila najbolj učinkovito porabljena, je nesporno, da je program pomembno pripomogel k zmanjšanju brezposelnosti med mladimi. Premišljenost in dobra ciljna usmerjenost se je nekaterim zelo obrestovala. Primer dobre prakse je zagotovo Finska,« navaja evropska poslanka Romana Tomc. Ena izmed težav, ki botrujejo brezposelnosti mladih, je neustrezna izobrazba oziroma pomanjkljivo znanje, ki ni prilagojeno temu, kar delodajalci iščejo. Povezanost med izobraževalnim sistemom in trgom dela je slaba, prilagoditve pa potekajo prepočasi. S slabo povezanostjo izobraževalnega sistema in trgom dela se srečujejo povsod v EU, v Sloveniji pa je ta še posebej pereča. »Zelo pomembno je, da se s sredstvi, ki jih zagotavlja EU, ne rešuje le kratkoročnih zaposlitev, ampak tudi strukturna neskladja. To pa pomeni tudi poseg v izobraževalni sistem in njegovo prilagoditev sodobnim trendom,« je ob tem izpostavila Romana Tomc. Pobuda za zaposlovanje mladih se bo iztekla leta 2020. »Odgovornost držav članic je, da učinkovito uporabijo sredstva, ki jih EU namenja za reševanje brezposelnosti mladih. To med drugim pomeni, da se sredstva ne smejo izgubljati za izvajanje birokracije in programov, ki so sami sebi namen. Ta denar mora priti neposredno do mladih, ki iščejo svojo priložnost na trgu dela. To je tudi ključno sporočilo mojega poročila,« je ob robu zaključila Romana Tomc.

Preberi več

Vladavina prava je izgubila

Generacija identitete

Zgodba z ilegalnim migrantom je doživela epilog - in ta epilog je vladno popuščanje - s strani Cerarja in Brgleza. Ilegalni migrant Ahmad zaenkrat ostaja v državi. Vladavina prava je izgubila, skrajna levica, ki se bori za svet brez meja in narodov, pa zopet slavi. Najprej moramo pogledati razlog, zakaj je skrajna levica tako vztrajno zagovarjala ohranitev točno tega ilegalca. Po besedah poslancev, ki so se zanj zavzeli, je Ahmad "sodeloval pri projektih ministrstva za kulturo, organiziral socialno pomoč in tudi drugače deloval proaktivno." Povedano z drugimi besedami, se je vključil v vrste skrajne levice. In kot že lahko sklepamo, ko si enkrat v vrstah skrajne levice, zakon za tebe več ne velja. Poglejmo za primer ilegalno okupacijo Roga, nasilje antife, preprečitev deportacij, in mnoge druge primere. Skrajna levica je v tej državi konsistentno drobila vladavino prava na račun svojih želja. In ob tem je, zaradi popuščanja s strani levičarskih poslancev, mestnih svetnikov, uradnih oseb, medijev, še celo policistov, doživljala uspehe. Vsaka zmaga je skrajni levici prinesla nove motivacije, nove iniciative in osredotočenosti. Tako se obnašajo, ker to obnašanje za njih deluje. Kaj naj torej dobromisleči in domoljubni ljudje storijo, da ustavijo ta pohod skozi inštitucije? 1. Postanite aktivisti in širite domoljubno logiko. 2. Samo-organizirajte se in bodite samo-iniciativni. 3. Pridružite se Generaciji identitete in postanite aktiven član organizacije. 4. Ekstremistične in destruktivne tendence (ljudske upore, ulično pravdo,...) raje usmerjajte v konstruktivno in aktivistično delo.5. Čustvene in sovražne izbruhe preusmerite v racionalne in dobro-argumentirane zapise.

Preberi več

Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča. Sodišče ima znanje za preprečevanje demokracije!

Referendum Drugi tir

PRIČAKOVANA zgodba o NE-ODLOČITVI U S ! ali zahteva za počlovečenje človekovih pravic !  Spoštovani ! Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča  na pritožbo glede neenakopravnosti in neenakosti   v referendumski kampanji ! Zelo zanimivo! Skrivnostna so pota  gospodova – dr. Jadrana Sovdat je povozila samo sebe! Ampak v Slo so na žalost vse kršitve brez posledic. Praksa predsednice Jadranke Sovdat je v popolnem nasprotju z njenim “znanstvenim”  člankom, saj je – kar je najhuje, v nasprotju z njo samo. Shizofrenost na pohodu ??? Ali pa gre spet za politiko novih standardov, navadnim smrtnikom nedoumljivo, takšno politiko kot jo je  že pred letom in pol napovedala poslanka SMC Jasna Murgel. Povzetek: Sodniki so brez jajc, razen častnih izjem ! Sodnice jih tako ali tako nimajo ! Ostali kimajo in dvigajo roke ! Skratka ovce so tudi na Ustavnem sodišču !   Glasovanje  je bilo tokrat z rezultatom 6:3 ! Rezultat je pičel, vendar če sem sarkastičen se razmerje izboljšuje ! Čez  1000 let bomo v pravni državi ! Takrat Jadranke in mene več ne bo, bom pa poklrbel, da bo  lahko kdo prebral, kakšni človečnjaki so živeli v teh časih v teh krajih.                                                                             * Ta odločba US je vsekakor vredna javne objave in komentarja, še bolj pa to velja za ločeno mnenje ddr. Klemna Jakliča in Maka Šorlija! Vse bolj je jasno, da pri ogromni  večini (sploh pa ne na US) ne gre za neznanje, ampak za sofisticirano znanje za preprečevanje demokracije in človekovih pravic. Jaz sem to imenoval hudobija v ženskih hlačah – v primeru individualnih usod (dr. Milko Novič) pa to pomeni še kaj veliko hujšega! Naj mi moški in poštene ženske oprostijo, čim višje  so v hiearhiji,  bolj so upogljivi, ubogljivi in učinkoviti v produciranju zla. Postopek ugotavljanja grobega kršenja pravil demokracije ni končan, Sledila bo pritožba na Vrhovno sodišče, to me bo napotilo na US. Ko bo to izčrpano bo sledila pritožba na ESČP in na evropskega ombudsmana ter na evropski parlament in evropsko komisijo.   Seveda pa, da ne bo pomote, ne smemo pozabiti zaradi česa je referendum sploh bil in zakaj  ni smel uspeti.  Sicer pa bi bil pravi slovenski čudež, če bi se ta veliki kolač novodobnim gradbenim baronom iz F-21 in njihovim botrom izmuznil iz rok. Vseseno smo lahko zadovoljni, da je referendum bil in je bil z vidika razkrivanja TOTALITARIZMA IN OBLASTNE oligarhije vsaj delno uspešen. Napovedujem pa, da bo projekt vladni 2tir kmalu predčasno ustavljen ! Socialistična demokracija je enako slaba kot socialistična ekonomija. Učinkovita je samo pri uničevanju okolja. Spoznanje o tem sicer le počasi prodira, vendar nezadržno in bo prevladalo. Do tedaj pa je nujno potrebno pripraviti otoke obstanka in alternative – tudi SLOVENSKA SMER ČEZ KRAŠKI ROB spada v to !  Inženirji vseh slovenskih dežel združite se ! Več o tem na: http://referendumdrugitir.si/post/325320/vladni-drugi-tir-na-slepem-tiru-in-kaj-po-referendumu   Lepo pozdravljeni !                                      Vili Kovačič, državljan K.    v priponki pošiljam v branje tudi članek o tem, kaj ta smer je!   Pripis : Ločena mnenja so odličen material za boj z mlini na veter ! Čakam le, da veter zapiha drugam - v smer počlovečenja človekovih pravic ! Priponke v pdf formatu so spodaj.  vir slike: državni zbor

Preberi več

Dr. Milan Zver: Izražam Vam svojo podporo v prizadevanjih za ohranitev dejavnosti kulturnega centra in muzeja Hostla Celica

Izjava za javnost

Poročilo Romane Tomc o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih sprejeto z veliko večino

Predsednik Pahor sprejel dr. Marjano Novič, soprogo dr. Milka Noviča

Vladavina prava je izgubila

V ESSNU UGRABILI IN ZLORABILI NOSEČO ŽENSKO

Začnimo se učiti iz bogatih zgodovinskih izkušenj Evropske civilizacije.

Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča. Sodišče ima znanje za preprečevanje demokracije!

Novice

Mile zime in vlažne pomladi so idealne za aktivno dejavnost klopov

Za klopnim meningoencefalitisom je lani zbolela 101 oseba v Sloveniji, od tega 40 žensk in 61 moških. Med njimi je zbolel tudi en otrok, star do štiri leta, in devet otrok, starih od pet do 14 let. Za lymsko boreliozo, ki jo tudi prenašajo komarji, pa je zbolelo 4537 ljudi, piše na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z ugrizom okuženega klopa. Primeri klopnega meningoencefalitisa so bili v ljubljanski, mariborski, murskosoboški, kranjski, koprski, koroški, goriški in celjski regiji, največ jih je zbolelo v starostni skupini od 65 do 74 let in v skupini od 45 do 54 let, navaja NIJZ. Lymska borelioza pa je bila lani prisotna v vseh slovenskih zdravstvenih regijah. Največ bolnikov, ki so zboleli za lymsko boreliozo, je bilo starih med 55 in 64 let.Bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz rodu borrelia, se največkrat pokaže z značilnimi spremembami na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa.Medtem ko v zadnjem tednu preteklega leta ni bilo nobenega primera klopnega meningoencefalitisa, pa je bilo v tistem tednu zabeleženih 17 bolnikov z lymsko boreliozo. Lymska borelioza se namreč pojavlja preko celega leta, a je najpogostejša od februarja do novembra. Mile zime in vlažne pomladi pa ojačajo dejavnost klopov, so še navedli na NIJZ. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareze pa tudi ohromelost, v odstotku ali dveh pa je tudi smrtna. Na NIJZ ne navajajo, koliko bolnikov je lani zaradi te bolezni pri nas umrlo.   Kdaj, kje in kako se cepiti Cepljenje je možno skozi celo leto, zelo primeren čas za prvi odmerek pa je zaradi mirovanja klopov zima. Zavod za varstvo pri delu cepljenje uspešno izvaja že vrsto let. Izkušnje potrjujejo, da si cepljene osebe zagotovijo visoko varnost pred boleznijo, delodajalci pa s tem pridobijo bistveno zmanjšanje bolniških odsotnosti zaposlenih iz delovnega procesa.   Bazično cepljenje proti klopnemu meningitisu se praviloma opravi s tremi odmerki cepiva. Po prvem cepljenju izvedemo drugo po enem do treh mesecih in nato še tretje po devetih do dvanajstih mesecih. Prvo revakcinacijo, “osvežitveno cepljenje”, se z enim odmerkom opravi po treh letih, nato pa na pet let.  Cena enega odmerka cepiva je 30 €. Celoten strošek bazičnega cepljenja je 90 €.  Več informacij na http://www.zvd.si/zvd/medicina-dela/laboratorij-za-fiziologijo/cepljenje-proti-klopnemu-meningitisu/.  

12.01.2018

preberi več

Nara Petrovič in njegova knjiga Slovenija: navodila za uporabo; vodič do osebne in skupne

»Če obstaja kakšna knjiga, ki potrebuje za svoje življenje resnično aktivnega bralca, je to prav ta knjiga. Zasnoval sem jo tako, da je tesno povezana s srečanji, delavnicami in predavanji, preko katerih bodo ideje iz knjige zaživele po Sloveniji. Na dinamičnih, interaktivnih, zabavnih in provokativnih dogodkih bom udeležence vabil k tehtnemu razmisleku, k pogovoru v parih in manjših skupinah o temah, ki zadevajo vse nas«. Tako je svojo knjigo opisal avtor Nara Petrovič. Nara Petrovič na eni strani izstopa po preprostosti bivanja in osebni skromnosti, na drugi strani po širini razmišljanja in udeleženosti v globoke družbene premike. Zgodba o združevanju skrajnosti je ovekovečena v dokumentarnem filmu Nara = Človek. Je avtor šestih knjig, dobitnik nagrade za najboljši slovenski esej, prevajalec, mednarodno dejaven moderator skupinskih procesov in trener soudeleženega strateškega načrtovanja, član sveta evropske mreže ECOLISE, mentor državnim timom v globalni akciji Očistimo svet 2018. S predavanji redno gostuje doma in v tujini, z izobraževalnimi programi je razširil obzorja že tisočim.   Več o knjigi in avtorjevem razmišljanju lahko preberete na njegovem blogu. Mirjana Ivanuša-Bezjak

3.11.2017

preberi več

Notarji bodo v četrtek 26.10.2017 delali brezplačno

Slovenski notarji bodo v četrtek 26.10.2017 vsem, ki bodo to želeli, brezplačno svetovali v zadevah, ki se nanašajo na notarske storitve. S tem se pridružujejo Evropskemu dnevu civilnega pravosodja, ko se lahko evropski državljani okoli 25. oktobra vsako leto seznanijo s civilnim pravom v želji, da bi to postalo dosegljivo vsakomur. Kot so sporočili iz Notarske zbornice Slovenije, bodo notarji v četrtek brezplačne nasvete delili v času uradnih ur, in sicer od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure. Pri tem bodo obiskovalcem na voljo za odgovore na vsa vprašanja, ki se nanašajo na dedovanje, oporoke, nepremičnine in ostale zadeve, ki zadevajo premoženje vsakega posameznika.   Poleg dneva odprtih vrat bo Notarska zbornica Slovenije (http://www.notar-z.si/) obeležila »Evropski dan civilnega pravosodja« tudi s predavanji. Predsednica NZS Sonja Kralj  bo v torek, 24. oktobra, ob 10.15 pri predmetu Družinsko pravo študentom 2. letnika Pravne fakultete Univerze v Ljubljani predstavila vloga notarja v družinskih zadevah. Ob 12.00 pa bosta skupaj z notarjem Bojanom Podgorškom študentom 5. letnika pri predmetu Civilno pravo predstavila vlogo notarja v civilnih zadevah s poudarkom na družinskih zadevah. V okviru dogodkov ob Dnevu Pravne fakultete Univerze v Mariboru bo  v sredo, 25. oktobra, ob 10.00,  predsednica NZS Sonja Kralj študentom in ostalim vabljenim predstavila Notarsko zbornico Slovenije in vlogo notarja v  civilnih zadevah. Mirjana Ivanuša-Bezjak

25.10.2017

preberi več

Nova storitev spletnega portala zavoda za zaposlovanje za delodajalce

Na portalu za delodajalce (https://www.zadelodajalce.si/) je na razpolago nova storitev, ki vam omogoča pošiljanje sporočila o izidu posredovanja za zaposlitev v elektronski obliki. To pomeni, da vsi delodajalci, ki ste prosto delovno mesto oddali od ponedeljka, 25. 9. 2017, in že prejeli pisno sporočilo o izidu posredovanja, lahko obrazec izpolnite in pošljete na portalu za delodajalce: www.zadelodajalce.si. Pri tem so vam v pomoč navodila za izpolnjevanje.  Z novo eStoritvijo nam torej hitreje in enostavneje sporočite, koga ste izbrali in kako je potekal postopek izbora. S poznavanjem vaših potreb bo Zavod RS za zaposlovanje v prihodnje lažje našel primerne kandidate za vas in izboljšali učinkovitost njihovega izbora.   Če iščete nove sodelavce, vas vabijo, da jim sporočite prosto delovno mesto, elektronsko na portalu za delodajalce. Pred prvo uporabo portala se registrirate. Prosto delovno mesto lahko objavite v spletnem in mobilnem iskalniku, ki vsak dan pritegneta več kot 20.000 ogledov iskalcev zaposlitve.   Ravno tako se z njimi lahko dogovorite za izbor in napotitev primernih kandidatov glede na zahteve vaših delovnih mest, kot tudi za predstavitve delovnih mest iskalcem zaposlitve, skupaj s kratkimi zaposlitvenimi razgovori. Kot rečeno, jim sporočilo o izboru kandidatov oziroma izidu posredovanja nato vrnete elektronsko na portalu za delodajalce.  Pri uporabi omenjene eStoritve vam je v pomoč Kontaktni center na brezplačni telefonski številki: 080 20 55. Za dogovor o skupnem sodelovanju pa se obrnete na najbližjo pisarno za delodajalce - izbirate lahko med 12 lokacijami po vsej Sloveniji. Vir: https://www.zadelodajalce.si/ Mirjana Ivanuša-Bezjak

19.10.2017

preberi več

Spodbude za zagon podjetij v problemskih območjih za leti 2018 in 2019

 Z razpisom za vzpodbude se bo na območjih občin Pomurske regije, Pokolplja, Maribora s širšo okolico, Hrastnika, Radeč in Trbovelj skupno podprlo do 80 novonastalih podjetij, posledično pa se bo zmanjšala brezposelnost«  Objava razpisa P2R – Spodbude za zagon podjetij v problemskih območjih z visoko brezposelnostjo v letih 2018 – 2019 Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju SPS)  je 06.10.2017 v Uradnem listu RS št. 55/2017 in na spletni strani Sklada skupno razpisal 2,9 mio EUR zagonskih spodbud za podjetja v problemskih območjih[1], ki jih bodo novonastala podjetja lahko prejela v obliki nepovratnih sredstev.  Upravičena podjetja lahko prejmejo do 40.000 EUR nepovratnih sredstev v obdobju dveh let. Novoustanovljena podjetja, ki izpolnjujejo pogoje razpisa in so registrirana od 24.8.2016 do 20.10.2017 na enem izmed zgoraj naštetih problemskih območjih, lahko prejmejo največ do 40.000 EUR sofinanciranja za povračilo stroškov operacije, nastalih in plačanih od 1.1.2017 do 30.09.2019, v dveh letnih izplačilih, in sicer: do največ 16.000 EUR v letu 2018 do največ 24.000 EUR v letu 2019 Pozor! Če je vlagatelj od ustanovitve podjetja do oddaje vloge spremenil sedež podjetja, mora podati utemeljitev spremembe sedeža podjetja. Upravičenec mora po prejemu sofinanciranja ohraniti napovedano število zaposlenih ter ohraniti sedež podjetja in izvajati aktivnosti operacije na problemskem območju najmanj do 31.12.2022.  Namen razpisa je spodbuditi zagon podjetij, cilj pa zmanjšati brezposelnost na problemskih območjih Namen javnega razpisa P2R za obdobje 2018-2019 je spodbuditi zagon novoustanovljenih podjetij v problemskih območjih z namenom zniževanja stopnje umrljivosti v začetnem obdobju poslovanja ter izboljšanje lastne konkurenčnosti na domačih oz. tujih trgih. Poleg zagona novih podjetij pa je cilj javnega razpisa zmanjšati razvojni zaostanek v problemskih območjih in z novimi delovnimi mesti in zaposlovanjem zmanjšati brezposelnost.  Spodbude za zagon podjetij na problemskih območjih, ki so financirane tudi iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, bodo novonastalim mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki se kot: pravne ali fizične osebe ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so organizirana kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, zadruge in zavodi ali socialna podjetja, ki so se preoblikovala po Zakonu o socialnem podjetništvu, in ne razpolagajo z zadostnimi finančnimi sredstvi, omogočila hitrejši in intenzivnejši razvoj tržnih produktov in s tem izboljšanje tržnega položaja novonastalih podjetij na problemskih območjih.  Rok za oddajo vloge: 07.11.2017 Upravičeni stroški in ostali pogoji so podrobno definirani v javnem razpisu P2R – Spodbdude za zagon podjetij v problemskih območjih z visoko brezposelnostjo 2018-2019.  [1] Natančno so kraji v posameznih problemskih območij občin navedeni v javnem razpisu P2R 2018-2019 Več informacij najdete na http://www.podjetniskisklad.si/sl/razpisi?view=tender&id=60 vir: spletna stran Slovenski podjetniški sklad    

7.10.2017

preberi več

Posvet ekonomskih svetovalcev na diplomatskih predstavništvih Slovenije na tujem

V Mariboru se je pričel dvodnevni letni posvet ekonomskih svetovalcev, ki delujejo na predstavništvih Republike Slovenije v tujini. Odprl ga je zunanji minister Karel Erjavec. Da je prvi del posveta potekal v Mariboru gre zasluga Štajerski gospodarski zbornici, ki ima po besedah njene direktorice Aleksandre Podgornik plodno in razvejano sodelovanje z Ministrstvom za zunanje zadeve, kar po svoje tudi vpliva na ugodnejše kazalce  gospodarske podobe v regiji. Dobra praksa sama po sebi zahteva še intenzivnejše povezovanje pri iskanju razvojno zanimivih projektov. Podobno misel je v pozdravnem nagovoru izrekel tudi mariborski župan dr. Andrej Fištravec, minister za zunanje zadeve Karel Erjavec pa ni skrival zadovoljstva nad izboljšanjem gospodarske situcije v Mariboru in na Štajerskem, ki sta pomembna deležnika pri sestavljanju celotne podobe uspešnosti slovenskega gospodarstva.Minister je izrazil zadovoljstvo, da je gospodarska diplomacija s sprejetjem deklaracije o slovenski zunanji politiki postala eden od stebrov slovenske zunanje politike, prav tako se je prepričanje o pomenu gospodarske diplomacije utrdilo znotraj samega ministrstva. Glede na naše izvozno usmerjeno gospodarstvo je potrebno še naprej dosegati dobro gospodarsko rast, država pa mora slovenskemu gospodarstvu pri tem nuditi ustrezno podporo. Slovenija v zadnjem obdobju beleži porast blagovne menjave, tujih investicij in tudi turizma. Minister je poudaril odprtost Slovenije za naložbe, seveda na drugi strani tudi interes naših podjetij pri iskanju investicijskih priložnosti v tujini. Na obeh področjih so ekonomski svetovalci lahko v veliko pomoč. "Skoraj 80 % slovenskega izvoza je usmerjenega v države članice EU, iskanje novih trgov je potrebno in tudi to na ministrstvu v okviru svojih aktivnosti redno počnemo," je pojasnil  minister Erjavec in ob tem poudaril inovativnost in vrhunska znanja naših podjetij ter t.i. industrije prihodnosti (digitalizacija, infrastruktura, zelena mobilnost, nanotehnologije), katerim ministrstvo posveča še posebno pozornost. Pri tem je še kako pomembna vloga mreže slovenskih diplomatskih predstavništev in konzulatov, ki pa še povsod nimajo zaposlenih ekonomskihsvetovalcev.  Da je pred nami še veliko dela, je dodal in zaželel udeležencem posveta uspešno delo. Plenarnemu delu posveta sta sledili dve okrogli mizi. Prva je bila namenjena izzivom in priložnostim v tujini za mala in srednja podjetja, druga pa je spregovorila o vlogi slovenskega zasebnega sektorja v okviru mednarodnega razuvojnega sodelovanja. Popoldanske ure so bile namenjene mreženju predstavnikov podjetij z ekonomskimi svetovalci. Boris Cipot

5.10.2017

preberi več

Kdo je odgovoren za (ne)uspeh otroka v šoli?

20.02.2018

Vedno pogosteje se sprašujemo : Kdo je odgovoren za otrokov (ne)uspeh v šoli? Kako naj otroka na pravi način usmerjamo? Kaj lahko naredijo starši, kaj učitelji, da bi otrok ustvaril pozitiven odnos do šole? Odgovore na vprašanja, ki mučijo številne starše, je na portalu zastarse.si - podal psihoterapevt dr. Zoran Milivojević. V kolikšni meri lahko starši vplivajo na to, kakšen učenec bo njihov otrok? V veliki, lahko bi rekel odločilni meri. Kaj je potrebno, da starši “zgradijo” dobrega učenca? Starši se morajo z otrokom, ki še ne hodi v šolo, pogovarjati o tem, da je šolanje v življenju zelo pomembno. Pri otroku morajo spodbuditi radovednost in željo po spoznavanju. Zelo pomembno je, da ima otrok, ki gre v šolo, že razvite neke delovne navade, npr. vzdrževanje osebne higiene, urejenost prostora (npr. pospravljanje postelje, ko vstane), da ima ugrajene “zavore”, oziroma, da mu starši postavljajo meje in ga brzdajo pri dejavnostih, ki zanj niso dobre.   Vsak starš ima svojo filozofijo o vzgajanju, iz katere izhaja njegov vzgojni stil. Ta filozofija je nastala na osnovi njegovih izkušenj iz otroštva in na osnovi tega, kaj misli o svojih starših in njihovemu načinu vzgoje. Tisti, ki so s stilom vzgoje svojih staršev zadovoljni, ta način z majhnimi spremembami ponovijo tudi pri svojem otroku. Tisti starši, ki pa so z vzgojo svojih staršev nezadovoljni, iščejo nove načine. Kar pogosto opazimo v praksi je, da tisti nezadovoljni pogosto iz ene napake preidejo v drugo, nasprotno napako. Če so bili njihovi starši strogi in niso pokazali ljubezni, ampak so vztrajali samo na discipliniranju, lahko njihov otrok postane popustljivi starš, ki nudi samo ljubezen in ne želi z disciplino “travmatizirati” otroka. V obeh primerih je pristop zgrešen, ker starši morajo otroku dati tisto, kar je otroku nujno, to pa sta ljubezen in disciplina.   Koliko lahko učitelj popravi morebitne napake staršev pri vzgoji, ko otrok že obiskuje šolo? Čeprav se učitelji trudijo, da ne bo tako, je v šoli vsaj na trenutke dolgočasno. Zato je otrok pripravljen za šolo takrat, ko je sposoben prenesti in tolerirati dolgočasje. Otroci, ki ne prenesejo dolgčasa, najpogosteje pri pouku postanejo nemirni, dražijo druge ali zapustijo razred in na koncu dobijo diagnozo ADHD.   Naslednja zelo pomembna stvar je razvijanje navad učenja. Otroku je pogosto neprijetno sedeti in se učiti, ker se želi premikati in igrati. Zato tudi rečemo, da se “uči z ritjo”. Bolj ko bo otrok zmogel sedeti in se koncentrirati na gradivo, bolje se bo učil. Na začetku je starš tisti, ki sedi z otrokom kot zunanji nadzor, vendar mora počasi, skozi nekoliko faz priti do tega, da se otrok uči samostojno. Ko to dosežemo, bo otrok dober učenec. Se pravi, največ je odvisno od staršev in otroka. Tisti starši, ki pričakujejo, da bo šola samostojno naučila njihovega otroka sedeti in se učiti, se motijo. Starši so pri teh prizadevanjih nezamenljivi in dobro je, da se tega zavedajo. Kako naj otrok zgradi pozitiven odnos do šole in kdo igra pri tem ključno vlogo? Na to vpliva več dejavnikov. To najbolje vidimo, ko opazujemo, kako nastaja negativen odnos otroka do šole:   starši otroka strašijo s šolo; pred otrokom govorijo negativno o njegovi učiteljici; otrok ima slabe izkušnje v šoli, bodisi z učiteljem bodisi z drugimi otroki; otrok se ne uči dovolj in zato v šoli ni uspešen itd. Torej, otrok je v nekem komunikacijskem območju, kjer nanj vplivajo različni dejavniki. Najpomembnejši dejavnik so starši in njihov odnos do šole in učiteljev. Pomembno je, da otrok vidi starše sodelovati z učitelji, pomembno pa je tudi, da se v šoli počuti dobro. Obstajata dva vidika: kako otrok doživlja učitelja in kako misli, da ga doživljajo drugi otroci v razredu. Starši so tisti, ki se morajo pogovarjati z otrokom, da bi opazili spremembe v njegovem vedenju in ugotovili, kaj ga muči. V teh pogovorih bi morali starši otroka podučiti, kako razumeti, koliko je nekaj pomembno in kako se postaviti zase in obnašati v raznih situacijah.   Kaj mislite o današnjem šolstvu? Ali je avtoriteta učiteljev porušena in če je, kdo je kriv za to? Porušena je avtoriteta staršev. Vse več je staršev, ki smatrajo, da so z otrokom enakopravni partnerji, zato zavračajo biti avtoriteta, želijo se družiti z otrokom, da jih otrok ne kliče mama ali oče, ampak po imenu. Takšni otroci se niso naučili, kaj je avtoriteta in to se prenese tudi v šolo. Šola pa je prvi velik laboratorij, v katerem se morajo otroci dovolj socializirati, da bi se vklopili v družbo, da bi se tako lahko družili z drugimi, da bi nekega dne delali v kolektivu. In potem tisti otroci, ki so neobrzdani in nasilni pridejo v razred in s svojo vsiljeno dinamiko prisilijo učitelje, da se ukvarjajo samo z njimi. V takšnih situacijah je šola nemočna. Starši so na strani otrok, ki se problematično vedejo, ker verjamejo, da je kritiziranje otrokovega vedenja pravzaprav kritiziranje njih kot staršev in njihovega načina vzgoje.   Tukaj so še učitelji, ki nimajo niti najmanj lahkega dela, ki so finančno demotivirani, a jih največ moti to, da jih otroci ne doživljajo kot avtoriteto in da so ob tem nemočni. Spoznavajo resnico, da ne morejo učiti nekoga, ki si tega ne želi. Se pravi, problem je kompleksen, začne se pred šolo in se nadaljuje po šoli. Šola je samo en del. Zelo težko je staršem prepoznati, če je njihov otrok enostavno razvajen ali je temperamenten in ima predpogoje, da postane bodoči vodja, če se usmeri v pravo smer. Kako naj se naučijo to razlikovati? Zagotovo niti en majhen otrok ne pozna razlike med sabo in svojimi željami. Če mu česa ne daste, to doživlja kot zavračanje, kot dokaz, da ga starši nimajo radi. Posamezni otroci se tega ustrašijo, postanejo žalostni in se zaprejo vase, drugi pa protestirajo in postanejo agresivni. Najnovejše raziskave kažejo, da so otrokovi možgani polproizvod in da se bodo razvijali v takšnem obsegu, kot jih bodo starši stimulirali. Torej, vpliv staršev se spreminja v možganske strukture. To se imenuje nevroplastičnost. To v veliki meri jemlje pomen dosedanjim prepričanjem, da je genetika odločilna, da obstajajo prirojeni talenti itd. Ljudje so z opazovanjem živali spoznali, da je genetika zelo pomembna, vendar je otroku potrebnih dvajset let, da odraste in oblikuje svoje možgane.   Otrok se mora naučiti usmerjati svoja čustva, ne glede na to, če je razvajen ali temperamenten. Če se tega ne nauči, bo ostal impulziven in kot tak bo nikakršen vodja – od njega bodo drugi bežali. Da pa bi se otrok naučil nadzorovati in usmerjati svoja čustva in da bo zgradil takšne psihične in možganske strukture, ga morajo starši o tem vztrajno učiti.   Kaj bi svetovali učiteljem in kaj staršem, da bi vzpostavili boljše medsebojno sodelovanje za dobrobit otroka in da bi lahko izkoristil vse svoje potenciale? Starši morajo razumeti, da se otroci drugače vedejo doma, kjer so sprejeti, se pravi poleg staršev, kot v razredu, na odmoru itd. Zato argument “jaz najbolje poznam svojega otroka” ne drži vedno. Morali bi razumeti, da so učitelji tisti, ki vidijo otroka, ki lahko nekatere stvari pri otroku bolje ocenijo, zato je treba delati skupaj z njimi in najti način, da bi otrok bil uspešen tako pri učenju kot tudi pri socializaciji. Nekoč je obstajal tih družbeni dogovor med učiteljem in staršem o skupnem sodelovanju, vendar tega danes več ni. Zato je dobro, da se učitelji na začetku vsakega leta pogovorijo z vsakim staršem in naredijo jasen “pedagoški dogovor” o ciljih, ki jih mora otrok doseči, pri čemer se tako starši kot učitelji lotijo neke vrste skupnega, partnerskega podviga. Se pravi, sodelovanje in medsebojno upoštevanje sta formula za uspeh.                     

preberi več

Kako nastanejo snežinke in sneg? Vsaka snežinka je drugačna!

18.02.2018

V zadnjih dnevih je v večini države snežilo. Sneg nas je razveselil na eni strani ter povzročil težave na drugi strani. Ob vsem tem pa se pozabimo vprašati kako nastane sneg in kako pomembna padavina je. Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja iz drobnih kapljic vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C. Tedaj vodna para resublimira (takoj preide v trdo stanje). Če je resublimacija postopna, ledeni kristali dobivajo več ali manj pravilno obliko, se pri padanju spajajo in tako nastanejo snežinke. Masa ledenih kristalov se z rastjo povečuje in kristali začnejo padati. Med padanjem lahko trčijo v druge ledene kristale ali v oblačne kapljice. Pri trkih majhni delci kristala odletijo in začnejo rasti. Število ledenih kristalov hitro narašča, kot pri verižni reakciji. Pri padanju se ledeni kristali med seboj tudi sprimejo in nastanejo snežinke. Snežinke so v obliki različnih kristalnih zvezdic, ki pa so tudi pomešane z navadnimi ledenimi kristali. Pri temperaturi zraka, ki je višja od -10 °C, se ti kristali navadno spajajo v obliki kosmov. Njihova velikost je različna, vendar imajo redkokdaj večji premer kakor od 3 do 4 cm. Na velikost snežink vplive predvsem temperatura zraka. Čim nižja je temperatura, tem manjše so snežinke. Velike snežinke ali kosmi pa nastajajo, če vodna para kondenzira pri temperaturi, ki ni znatno pod 0 °C. Snežne padavine so mogoče pri temperaturi zraka od -40 °C do +10 °C. V zmernih geografskih širinah najpogosteje sneži pri temperaturi od -4 °C do +2 °C. Take temperature so v prizemnih plasteh zraka, ne pa v oblakih, v katerih se padavine oblikujejo. Padavine v zmernih geografskih širinah imajo skoraj vedno najprej obliko snega, tudi poleti. Če je plast zraka med oblakom in tlemi dovolj topla, se snežinke stajajo in pri tleh dežuje. Sneg nastane v oblakih iz drobnih kapljic vodne pare. Pozimi, ko temperatura zraka začne padati in se spusti pod nič stopinj Celzija, začnejo vodne kapljice v oblakih zmrzovati, spremenijo se v kristale. Ledeni kristali imajo različne oblike. Kristali zaradi teže začnejo padati in med padanjem se med seboj združujejo, tako nastanejo snežinke. Snežinke so praprotasti snežni kristalčki z osnovno obliko pravilnega šestkotnika. Niti dve snežinki nista enaki, vsaka ima svojo obliko. Dve snežinki si nista identično enaki, zato jih delimo v nekaj osnovnih, značilnih oblik kristalov, ki nastanejo glede na temperaturo okolice: Masa kristalov z njihovo narašča in začno padati. Med padanjem pa lahko trčijo v druge kristale ali pa v oblačne kapljice. Pri trkih se kristali okrušijo. Ti okruški pa začnejo ponovno rasti. Število ledenih kristalov tako narašča kot pri verižni reakciji. Pri padanju pa se kristali med seboj tudi sprimejo. Te sprimke pa imenujemo snežinke. Snežinke imajo oblike kristalnih zvezdic, pomešane pa so tudi z navadnimi ledenimi kristali. Če je temperatura višja od -10°C, se kristali spajajo v kosme. Ti kosmi so različnih velikosti, a so navadno med 3 in 4 cm. Na velikost, kot tudi na obliko, vpliva temperatura. Nižja temperatura pomeni manjše snežinke. Ko vodna para kondenzira pri temperaturi okoli 0°C, nastajajo velike snežinke ali kosmi. Delitev snežnih padavin in mednarodna klasifikacija Kako sploh razdeliti snežinke? To definitivno ni lahko, ker je delitev v bistvu stvar okusa. Obstaja dobra primerjava z vzgojo psov. Pasme določa posebna komisija. A ne glede na število pasem, bo še vedno nekaj psov, ki ne bodo sodili v nobeno pasmo. Snežinke pa prihajajo iz raličnih vrst, ki jim morate nadeti imena, če se o njih želite pogovarjati. Vendar pa nikoli ne bo obstajal natančen način za določitev vrsta. Obstaja več različnih klasifikacij. Nekatere so naštete tu spodaj. V predstavitvi snežink pa sem povzela klasifikacijo po Kennethu Libbrecht. Leta 1951 je Mednarodna komisija za sneg in led določila dokaj preprost in pogosto uporabljen sistem klasifikacije za trdne padavine. Ta sistem določa sedem glavnih vrst snežink: ploščice, zvezdni kristali, stebri/stolpci, igle, prostorska/razširjajoča drevesa, omejeni stolpci in nepravilni kristali. Tem sedmim sistem doda še tri vrste zamrznjenih padavin: toča, sodra in žled. Ponovimo vprašanje: "Ali je res, da si nista dve snežinki enaki?" V osnovi je odvisno, kakšna enakost je mišljena. Na ravni atomov je to skoraj res. Upoštevati je potrebno le to, da je možno, da v molekuli vode lahko namesto običajnega vodika nastopa devterij ali pa kisik. Ko pa preidemo na snežne kristale, postanejo stvari nekoliko bolj zapletene. Če predpostavimo, da enako pomeni, da dva kristala izgledata enako pod optičnem mikroskopu (najmanjša stvar je približno 10000x večja kot atom). Potem lahko še vedno rečemo, da bi ob pregledu razumne količine kristalov verjetno našli nekaj enakih. Toda to velja le za preproste šestkotne prizme. Ko pa pogledamo večje kristale, postane možnost dveh enakih nemogoča. Če samo pogledamo, koliko možnosti je za nekaj oblik. Dober primer so omejeni stolpci. Ploščici, ki omejujeta stolpec, sta lahko katere koli oblike. Za lažjo predstavo poglejmo običajen primer.   Če bi želeli vedeti, na koliko načinov lahko na polico razporedimo 100 knjig, je ta številka (približno 10^158 ) okoli 1070-krat večja kot je število vseh atomov v vesolju. Vrnimo se k snežinkam. Kako kompleksne so? Ločijo se po mnogih podrobnostih. Nekaterih sploh ne opazimo. A številka, kako narediti kompleksen snežni kristal je definitivno ogromna. Tako lahko zaključimo, da je glede na vse to, skrajno neverjetno, da sta v celotni zgodovini planeta padli dve popolnoma identični snežinki. Na velikost snežink vpliva temperatura zraka. Nižja ko je temperatura, manjše so snežinke. Poznamo več vrst snega. Puhec pada v brezvetrju, kadar je zelo hladno (- 15 stopinj Celzija). To je suh, nesprijet sneg, ki se ga ne da stisniti v kepo. Podoben je tudi pršič, ki prav tako pada, ko je zelo hladno. Tudi ta je suh in se ga ne da stisniti v kepo. V središču skoraj vsake snežinke je majhen drobec prahu. Gotovo ste že slišali za južni sneg. Ta pada na tla v velikih kosmih in nastane, kadar je okoli nič stopinj. Po navadi se lepi na smuči in na sanke. Z njim se lahko kepamo, delamo snežake in igluje. V gorah pade več snega kot po nižinah, saj je v gorah hladneje, pogosto tudi vetrovno, zato nastajajo snežni viharji. Med sneženjem pogosto piha veter in prenaša sneg. Tam, kjer je veter močan, sneg odnaša, v zavetrju pa ga odlaga. Tako nastajajo zameti snega. Sneg je strašno uporaben - za kepanje, sankanje, smučanje, izdelovanje iglujev in podobnih bivališč in seveda za izdelovanje snežakov. Zakaj sneži? Sneg je najpogostejša oblika padavin v trdnem stanju. Nastaja iz drobnih kapljic vodne pare v oblakih, ko je zrak zasičen z vodno paro, temperatura pa je pod lediščem. V tem primeru vodna para resublimira oz. preide iz plinastega agregatnega stanja v trdno – nastanejo ledeni kristali. Oblika kristalov je odvisna od temperaturnih in vlažnostnih razmer okolice. Ledeni kristali imajo različne osnovne oblike, nekatere so zelo preproste, druge bolj zapletene. Pravi snežni kristal je zgrajen kot šestkraka (heksagonalna) zvezda. Snežni kristali rastejo z absorpcijo sosednjih kapljic vodne pare. Njihova masa se z rastjo povečuje in ko je ta dovoljšna, začnejo padati. Kristali rastejo tudi na osnovi različnih hitrosti padanja. Večji kristali so težji in padajo hitreje, pri tem pa pod seboj pobirajo manjše, počasneje padajoče. Posamezni kristali se lahko med padanjem tudi sprimejo, kar vodi do nastanka snežink. Snežinke, ki padejo na površje so skupek snežnih kristalov različnih zvezdnatih oblik. Pri temperaturi zraka, višji od –10 °C se ti kristali navadno spajajo v obliki snežnih kosmov, ki dosežejo premer tudi do 4 cm. Na velikost snežink vpliva predvsem temperatura zraka. Čim nižja je temperatura, tem preprostejši so kristali ter manjše so snežinke.   Za nastanek snežnih kristalov morata torej biti izpolnjena dva pogoja – dovolj nizka temperatura zraka in vsaj minimalna vsebnost vode (vodne pare) v zraku. Če želimo, da snežni kristali dosežejo tla, mora biti tudi temperatura prizemnih plasti zraka pod lediščem. Če so izpolnjeni pravi pogoji, lahko snežinke dosežejo tla, tudi če je temperatura nekaj stopinj nad ničlo. Ko snežinke preidejo v toplejšo plast zraka, se začnejo taliti. Proces taljenja povzroči takojšnje ohlajanje zraka v neposredni okolici snežinke, ki upočasni taljenje. Vseeno lahko rečemo, da sneg ne bo dosegel tal, če je temperatura zraka pri tleh vsaj 5 °C. Premrzlo za sneg? Pozimi pogosto slišimo, da je temperatura prenizka oz. da je premrzlo za sneg. Je kdaj premrzlo, da bi lahko snežilo? Ne. Sneži lahko tudi pri temperaturah do –40 °C, če je v zraku dovolj vlage, iz katere se tvorijo kristali. Seveda pa drži, da navadno sneži pri temperaturah nad  –10 °C, saj lahko toplejši zrak sprejme več vodne pare. V veliko puščavah so pozimi temperature dovolj nizke, a zrak ne vsebuje dovolj vodne pare za nastanek snega. Celo na nekaterih predelih Antarktike, najhladnejše celine z ekstremno nizkimi temperaturami, zaradi povsem suhega zraka nikoli ne sneži. Naj se sliši še tako neverjetno, Antarktika je (ledena) puščava, saj v njeni notranjosti pade le okoli 50 milimetrov padavin, kar je celo manj kot v Sahari. Za puščavo velja, da na njenem območju pade manj kot 250 milimetrov padavin letno. Od kod torej toliko snega na Antarktiki? Vsako leto pade več metrov snega ob obalnih, vlažnih predelih. Močni vetrovi, Antarktika velja tudi za najbolj vetroven kontinent, nato sneg razporedijo tudi v notranjost celine. Podobne razmere so v visokogorju, kjer se zaradi nizkih temperatur poleti stopi manj snega, kot ga ostane od zime. V zmernih geografskih širinah, kamor spada tudi Slovenija, najpogosteje sneži pri temperaturi od –4 °C do +2 °C. Padavine v zmernih geografskih širinah imajo skoraj vedno najprej obliko snega, tudi poleti. Če je plast zraka med oblakom in tlemi dovolj topla, se snežinke stopijo in pri tleh dežuje. Suhi in južni sneg Sneg vsebuje različne količine vode. Moker ali južni sneg pada v večjih kosmih pri temperaturah okoli ledišča in tvori vlažno ter mehko snežno odejo. Suhi sneg pada pri nižjih temperaturah in daje malo vode, prav tako so snežinke manjše. Debelina snežne odeje je odvisna od več dejavnikov, ne le od količine zapadlega snega. Pri mrzlem tipu vremena z dolgotrajnejšim obdobjem temperatur pod ničlo se snežna odeja kljub manjšim padavinam hitro zadebeli, prav tako pa sta nastanek in ohranitev snežne odeje odvisna tudi od temperature tal. Če sneg pade na že zamrznjena tla, se bo hitreje prijel in že manjša količina padavin bo ustvarila snežno odejo. Seveda velja tudi obratno – ob obilnejših padavinah lahko snežna odeja nastane tudi pri višji temperaturi od ledišča, vendar se sneg sproti topi. Za isto debelino snežne odeje mora pasti veliko več mokrega snega, še posebej, če pade na topla tla. Količina vode v snegu je poleg temperature odvisna tudi od kristalne strukture in hitrosti vetra. V 10 centimetrih svežega snega je lahko le 1 milimeter vode, lahko pa tudi do 4 centimetre. Višina novozapadlega in skupnega snega sta meteorološki spremenljivki, ki se merita na meteoroloških postajah enkrat dnevno, in sicer ob 7. uri zjutraj. Meritev predstavlja višino novozapadlega snega in skupno višino snežne odeje v zadnjih 24 urah. Ob 7. uri zjutraj se opazuje tudi trajanje snežne odeje, na ta način se pridobi podatke o številu dni s snežno odejo. Nekaj snežnih rekordov v Sloveniji Največja višina snežne odeje: 700 cm, Kredarica, 22. april, 2001. Največ novozapadlega snega v 24 urah: 125 cm, Dom na Komni, 29. marec, 1951 in 4. marec, 1970. Največ novozapadlega snega v 24 urah v krajih pod 500 m nadmorske višine: 105 cm, Soča, 4. marec, 1970 Največ zapadlega snega v zimski sezoni: 1662 cm, Kredarica, 2000/01 Najdaljše sezonsko* trajanje snežne odeje: 290 dni, Kredarica, 1976/77 in 1984/85 Najzgodnejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine: 11. september, 1972, Kotlje, Šmartno pri Slovenj Gradcu Najpoznejše sneženje v krajih pod 500 m nadmorske višine: 10. junij, 1974, Nomenj (Bohinj). Naredite sami snežinke Lahko pa simpatične snežinke, s katerimi si boste okrasili sobo, izdelate. Potrebovali boste vatirane palčke, lepilo, bleščice in snežinki, ki ju izrežete iz papirja. Konice palčk, kjer je vata, namažemo z lepilom in nanje nanesemo bleščice. Palčke nato na sredini zlepimo skupaj. Sredino, kjer se vidi lepilo, pa skrijemo tako, da čez to prilepimo snežinko, ki smo jo izrezali iz papirja. Na snežinko navežite vrvico in okrasite sobo, vrata, okna. Lahko pa mi tudi pokažete, kaj ste ustvarjali. Svoje snežinke, snežene može in druge zimske umetnije mi pošljite preko moje internetne strani. Napisal: Boštjan KopIzvirni članek na povezavi: http://bostjankop.eu/sneg-zimska-padavina/           Kaj je to? Včasih moker, včasih suh,včasih rahel kakor puh,včasih trd in zledenel,sprva vedno čisto bel.

preberi več

Strošek nadomestil za bolniške odsotnosti v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje se povečuje

16.02.2018

Upravni odbor ZZZS je včeraj 14.2.2018 obravnaval problematiko zdravstvenega absentizma. Po besedah generalnega direktorja zavoda Marjana Sušlja se od leta 2015 povečuje delež daljših bolniških odsotnosti, ki gredo v breme ZZZS. Več sredstev za nadomestila za bolniško odsotnost pa posledično pomeni manj razpoložljivih sredstev za zdravstvene storitve, pravi.   Kot je na novinarski konferenci dne 14.2.2018 pojasnila predsednica upravnega odbora zavoda Tatjana Čerin, stroški zaradi zdravstvenega absentizma v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in delodajalcev znašajo že okoli 600 milijonov evrov. Pri tem se v zadnjih letih izdatki v breme delodajalcev rahlo znižujejo, intenzivno pa raste delež v breme zavoda, kar pomeni, da je vse več dolgotrajno odsotnih z dela. Po podatkih, ki jih je navedel Sušelj, je zavod v letu 2013 za nadomestila namenil 224 milijonov evrov, leta 2017 pa že 314 milijonov evrov. Konec leta 2017 so imeli zabeleženih 7065 dolgotrajnih bolniških staležev (nad enim letom), najdaljši pa so presegli tudi deset let. Podrobno so pogledali primere tistih, ki so na bolniški več kot tri leta, in ugotovili, da je veliko takih, pri katerih kljub dolgemu bolniškemu staležu invalidska komisija beleži, da je zdravljenje nezaključeno, da ni popolne dokumentacije, ki bi služila za odločanje, ali je zavarovanec primeren za invalidsko upokojitev ali ne. "Očitno je v teh postopkih še kaj za postoriti," je menil Sušelj. Naraščanje gre predvsem na račun starejše delovne populacije. Po Sušljevih besedah so nadomestila za starejše od 55 let v letu 2006 predstavljale nekaj manj kot 15 odstotkov proračuna za bolniške, v letu 2016 pa že 27 odstotkov. Spremenila se je namreč že sama struktura zaposlenih, saj je močno porasel delež zaposlenih starih od 50 do 59 let, močno pa se je zmanjšal delež zaposlenih v starostni skupini od 15 do 29 let, je pojasnila direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke na ZZZS Nina Pirnat. Trend povečevanja števila izgubljenih dni v starostni skupini nad 50 let, ki je prisoten od druge polovice leta 2015, je po besedah Pirnatove najverjetneje posledica zadnje pokojninske reforme. Slednja je namreč imela za posledico "porast števila zaposlenih v starostni skupini nad 50 let, podaljševanja delovne dobe ob hkratni odsotnosti ustreznih strukturnih ukrepov za prilagoditev delovnih mest starajoči se populaciji". Verjetno pa je povezan tudi s pomanjkanjem individualne medicinske rehabilitacije delavcev, ki se znajdejo v staležu, in tudi specifičnih pogojev dela in razmer po posameznih dejavnostih, je še dodala. Čerinova, sicer predstavnica delodajalcev, se je strinjala, da je delovno okolje pomembno, a kot je dodala, je zakonodaja danes do delodajalcev dokaj zahtevna. Opozorila je, da medicina dela ne opravi, kar bi morala. "V končni fazi je že skoraj vsa medicina dela v zasebnem sektorju in ne v javnem in ima svoje interese," je menila in izpostavila še, da medicinske rehabilitacije skoraj ni. Po njenih besedah na pojav absentizma ne vpliva le aktivnost pri delu, ampak tudi obnašanje v prostem času. Omenila je prometne nesreče, problem so po njenih besedah tudi različne odvisnosti, od alkohola, tobaka, drog, kar vse bistveno vpliva na zdravstveno kondicijo posameznikov. Same poškodbe pri delu in poklicne bolezni predstavljajo le 5,8 odstotka vseh izgubljenih dni zaradi bolniškega staleža. Poškodb izven dela pa je še enkrat toliko, kot jih je pri delu. Zato je dejala, da je potrebna ne le promocija zdravja na delovnem mestu, varovanje zdravja v delovnem okolju, ampak je treba spodbuditi družbo kot celoto, da bomo živeli bolj zdravo in bili lahko tudi dlje delovno aktivni. Tako Sušelj kot Čerinova sta navedla tudi, da je Slovenija poleg Bolgarije edina država v Evropi, ki nima časovno omejenega trajanja bolniške odsotnosti. Čerinova pa je še dodala, da je po mnenju delodajalcev nadomestilo tudi relativno visoko in do neke mere tudi stimulira odsotnost. Gradivo bo aprila obravnavala še skupščina zavoda. Upravni odbor pa je včeraj sprejel še sklep o izvedbi javnega razpisa za zdravstveno letovanje otrok in šolarjev in sklep o izvedbi javnega razpisa za skupinsko obnovitveno rehabilitacijo.  

preberi več

Portal mojaizbira.si – pomoč pri poklicnem usmerjanju in izbiri šolanja ali študija

16.02.2018

Za nami so informativni dnevi, kjer so dijaki in učenci ter njihovi starši dobili informacije o možnostih šolanja oz. študija. Sedaj morajo učenci oz. dijaki do 6.3.2018 oddati svoje prijave za vpis na želene šole. Spletna stran – www.mojaizbira.si - je posvečena poklicni orientaciji v najširšem pomenu besede. Namenjena je učencem, dijakom, staršem, odraslim in svetovalcem (šolski svetovalci, karierni svetovalci, svetovalci v vseživljenjskem učenju). Glavni cilj te spletne strani je na enem mestu ponuditi vsem ciljnim skupinam preprost in učinkovit dostop do informacij, ki jim bodo v pomoč bodisi pri odločanju o nadaljnji poklicni, izobraževalni in s tem tudi življenjski poti, bodisi pri opravljanju vloge dobrega svetovalca.        Spletno mesto www.mojaizbira.si obsega najpomembnejše informacije o poklicih in izobraževanju. Namenjeno je učencem, dijakom, staršem, odraslim in svetovalcem (šolski  svetovalci, karierni svetovalci, svetovalci v vseživljenjskem učenju). Podatki so predstavljeni na enostaven in pregleden način, poleg tekstovnih opisov pa je na voljo tudi preko 350 video predstavitev poklicev.   Mojaizbira.si omogoča preprost in učinkovit dostop do zbranih informacij, ki bi jih sicer morali iskati po številnih drugih spletnih straneh. Spletno mesto se osvežuje sproti iz baz podatkov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Andragoškega centra Slovenije, Obrtne zbornice in Zavoda RS za zaposlovanje. Podatke o šolah pa sproti dopolnjujejo vse srednje šole v Sloveniji. Mojaizbira.si bo mladim in njihovim staršem v veliko pomoč pri odločanju o nadaljnji poklicni poti, za svetovalce pa uporabno orodje pri svetovalnem delu. Novostim spletnega mesta lahko sledite tudi prek Facebook-a (https://www.facebook.com/mojaizbira). Spletna stran www.mojaizbira.si je bila zagnana leta 2008, v letu 2014 je potekala prenova, sofinancirana iz sredstev Evropskega socialnega sklada.  V projektu so sodelovali partnerji, ki s svojo osnovno dejavnostjo pokrivajo izobraževanje dijakov in odraslih, pripravljajo izobraževalne programe in poklicne standarde, svetujejo mladim in odraslim o njihovi nadaljnji poklicni poti, organizirajo dogodke za mlade in odrasle ter, ki povezujejo delodajalce in šolo.       Na spletni strani boste v rubriki – pomoč svetovalnim delavcem – našli zanimivo zloženko Moja kariera  - Informacije za otroke, učence, dijake, študente, mlade in odrasle, starše in strokovne delavce v pdf obliki.   Odločitev za nadaljevanje šolanja je zelo pomembna. Zato si pridobite kar največ informacij ter si vzemite čas za pomembno odločitev.   Veliko zanimivih informacij o poklicnem usmerjanju lahko dobite tudi na spletni strani Kariernega središča - https://www.ess.gov.si/ncips/cips - ali osebno v prostorih CIPS – a, ki delujejo v okviru Zavoda za zaposlovanje po Sloveniji. Veliko koristnih informacij dobite tudi v svetovalnih središčih, ki delujejo po celi Sloveniji (in so praviloma locirani na ljudskih univerzah) - http://isio.acs.si/sredisca/ Poiščite vaše najbližje središče na njihovem seznamu 17 središč po državi. Svetovanja so namenjena dijakom, študentom zaposlenim, brezposelnim in vseh, ki razmišljajo o izobraževanju ali usposabljanju.

preberi več

Nova znamka - leto 2018 je po kitajskem horoskopu leto rjavega zemeljskega psa

15.02.2018

Leto 2018 – kitajsko leto rjavega zemeljskega psa ter izdaja nove znamke.  V tradicionalni kitajski kulturi se je sistem desetih nebesnih debel in dvanajstih zemeljskih vej uporabljal za opisovanje časa in prostora. Zemeljskim vejam so kasneje pripisali simbolne živali, ki nosijo vrsto različnih pomenov. Pes predstavlja predzadnjo vejo in s tem predzadnjo žival kitajskega horoskopa. Čeprav je iz literarnih del in številnih besednih zvez jasno vidno, da ima pes raznolike slabšalne pomene, pa je kot element kitajskega koledarja prikazan v izredno pozitivni luči. V dom prinaša občutek varnosti in sreče, je sinonim za zvestobo, zanesljivost in trdno oporo v težkih trenutkih. Ker nikoli ne laja brez razloga, je njegov lajež pomenljiv. Ljudski rek namreč pravi: »Če slišiš psa lajati med enajsto in prvo ponoči, se med zakoncema iskri; če laja med prvo in tretjo, so v zraku skrbi; med tretjo in peto bogastvo trka na duri; med peto in sedmo je znak dobrih obetov; če laja med sedmo in deveto, bo vse teklo gladko; med deveto in enajsto sorodnikom laja v pozdrav; med enajsto in eno najavlja vabilo v goste; med eno in tretjo lajež svari, da se okrog hiše lopov vrti; med tretjo in peto opozarja, da otroku nevarnost preti; med peto in sedmo lajež naznanja, da se gospodarju napredovanje obeta; med sedmo in deveto varuje dom pred nepotrebnimi prepiri; med deveto in enajsto zvečer pa lajež pomeni, da hiši tožba preti.«   V četrtek 16. februarja 2018 bo z novim kitajskim letom napočilo obdobje rjavega zemeljskega psa. Njegova glavna značilnost je akcija, zato se pripravimo na dejavno leto, ki prinaša veliko naporov pa tudi nagrad.   Kitajsko praznovanje novega leta Pred praznovanjem novega leta kitajske družine temeljito pospravijo in počistijo svoja domovanja, saj s tem iz svojih domov 'pometejo' vso smolo in nesrečo preteklega leta. Praznične novoletne večerje, ki jo običajno gosti najstarejši član družine, se udeleži vsa družina, na njej pa tradicionalno postrežejo s piščancem in ribo. Po večerji nekatere družine obiščejo bližnji tempelj, kjer molijo in prosijo za uspešno novo leto, spet drugi pa doma priredijo zabavo in tik pred polnočjo odštevajo sekunde do novega leta. Po nastopu novega leta se v naslednjih 15 dneh zvrsti vrsta tradicionalnih ritualov, ki si sledijo po naslednjem vrstnem redu:  Prvi dan. Najpomembnejši ritual na prvi dan kitajskega novega leta je, da vsa družina obišče najstarejšega člana svoje širše družine. Otroci dobijo denar v rdečih ovojnicah, delodajalci pa svojim zaposlenim podarijo dodatek, prav tako v rdečih ovoj­nicah, ki simbolizirajo srečo in bogastvo. Kitajski budisti na ta dan ne jedo mesa. Drugi dan. Na drugi dan kitajskega leta poročene hčere obiščejo svoje starše, sicer pa Kitaj­ci na ta dan molijo k svojim prednikom in vsem svojim bogovom.  Tretji dan. Na ta dan Kitajci ne obiskujejo svojih sorodnikov.  Peti dan. Na peti dan novega leta, na rojstni dan kitajskega boga obilja, na severnem Kitajskem zjutraj jedo cmoke. Številni na ta dan zažigajo petarde, da bi pritegnili pozornost kitajskega boga vojne in si s tem v novem letu zagotovili srečo in njegovo pomoč.  Sedmi dan. Sedmi dan kitaj­skega novega leta je znan kot skupinski rojstni dan, torej dan, ko se vsi postarajo za leto dni. Številni kitajski budisti takrat ne jedo mesa, saj takrat praznujejo rojstni dan boga Šakre ali Indre.  Osmi dan. Na osmi dan novega leta se vsi vrnejo na delo. Tudi vladne ustanove takrat spet odprejo svoja vrata, družine pa se na predvečer rojstnega dne boga Ju Dija zberejo na še eni večerji.  Deveti dan. Kitajci na njegov rojstni dan v taoističnem panteonu molijo k Ju Diju.  Trinajsti dan. Na trinajsti dan novega leta na Kitajskem jedo preprosto vegetarijansko hrano in s tem po dveh tednih prenajedanja razbremenijo svoje želodce.  Petnajsti dan. Na zadnji praznični dan poteka festival lantern. Priljubljena jed festivala so riževi cmoki, družine se sprehajajo naokoli s prižganimi laternami, pred svojimi domovi pa prižgejo sveče. Te domov vodijo duhove, ki so na poti v dušni svet zašli s poti in ostali v tuzemskem svetu.    Pošta Slovenije je poleg znamke izdala tudi blok prvega dneva ter žig.      

preberi več

Pepelnica je prvi dan po pustnem torku

14.02.2018

Na sredo po pustnem torku nastopi pepelnica in s pepelničino sredo se začenja post. Na samo pepelnično sredo pa velja strogi post. Včasih je polnočni zvon označil začetek posta. Do nedavnega je veljala pepelnica za sopraznik in sveti dan. Verniki  hodijo k maši, ki se je opravljala v spokorni vijolični barvi. Včasih je tudi vsak pristopil k pepeljenju. Mašnik je s pepelom “lanskih” oljk pokrižal čela vernikom in izrekel znane biblijske besede: “Spominjaj se, da si prah in da v prah se povrneš.” "Prav je, da na pepelnico sklenete, da se boste ves postni čas odrekli nečemur, kar vas veseli. Ali ne boste jedli določene prehrane, pili določene pijače, si ne boste ogledali, kar vas veseli, pomagali komu, ki je pomoči potreben ipd. Lahko začnete z malimi stvarmi. Če boste nadaljevali z odpovedjo, temu, kar prinaša ta svet, boste z leti dobili mnoge kreposti. Te kreposti, vas bodo še kako utrdile, da boste lažje prenašali preizkušnje, ki vam jih bo Jezus poslal, da bi mu pomagali nositi križ!" Pepelníčna sréda (kratko pepelníca) je premakljiv praznik v katoliškem koledarju. Praznuje se na sredo, 46 dni pred veliko nočjo. S pepelnico se začenja postni čas - pepelnična sreda je prvi postni dan. Cerkev je ta praznik uvedla po letu 1091. Bistvena značilnost pepelnice je obred pepeljenja - posipanja s pepelom. Pri tem obredu duhovnik vernikom na čelo s pepelom nariše znamenje križa in zraven izreče besede:Spreobrni se in veruj evangeliju! ali tudi Spominjaj se, da si prah in da v prah se povrneš! Pepeljenje je bilo poznano že prej in v stari zavezi zasledimo, da so se ljudje oblekli v raševino in se potresli s pepelom. Križ pa je znamenje premagane smrti (Jezusova smrt na križu). Pepeljenje vernike spominja, da smo vsi ljudje zapisani smrti, spokornost pa je prvi korak na poti k vstajenju. Pepelnica je uvod v postni čas, v katerem naj bi se verniki moramo odrekli grehu in se pripravili, da s Kristusom vstanejo k novemu življenju. Peplnična sreda je (tako kot veliki petek dan posta in zdržka mesa. Pepelnica:  nekatere slovenske šege in navade Poseben običaj na pepelnico pa je vlečenje ploha. Dekleta, ki se v predpustu niso omožila, bi morala vleči na ta dan za kazen ploh. O tem poroča že Valvasor, ki pravi, da so morala dekleta, ki so se približevala tridesetim, pa niso bila oddana, fantom na vasi nekaj plačati ali pa so morala vleči ploh. Ploh je bil na Koroškem težak olupljen hlod, na katerega je bila pritrjena slamnata lutka, fantje pa so dekleta priganjali z biči, če niso pridno vlekla. Na zadnje so ploh prodali na dražbi, lutko vrgli v vaški vodnjak, kupnino pa, kot se spodobi, zapili na naslednjem plesu. Tako je bila stvar, kar se pusta in pepelnice tiče, končana do naslednjega leta.      Na samo pepelnično sredo velja strogi post, ravno tako na veliki petek (letos 29 marca). Ta dva dneva se kristjani le enkrat na dan do sitega najejo in se zdržijo mesnih jedi. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu.   

preberi več

Pišite z nami

Widgeti za katere imate pravice deljenja:

Widgeti za katere čakate na odoboritev:

Widgeti za katere lahko zaprosite za pravico deljenja:

Člani:

Prikaži več >

KOLEDAR DOGODKOV

Politika

Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča. Sodišče ima znanje za preprečevanje demokracije!

4.11.2017

PRIČAKOVANA zgodba o NE-ODLOČITVI U S ! ali zahteva za počlovečenje človekovih pravic !  Spoštovani ! Prejel sem dolgo pričakovano odločbo Ustavnega sodišča  na pritožbo glede neenakopravnosti in neenakosti   v referendumski kampanji ! Zelo zanimivo! Skrivnostna so pota  gospodova – dr. Jadrana Sovdat je povozila samo sebe! Ampak v Slo so na žalost vse kršitve brez posledic. Praksa predsednice Jadranke Sovdat je v popolnem nasprotju z njenim “znanstvenim”  člankom, saj je – kar je najhuje, v nasprotju z njo samo. Shizofrenost na pohodu ??? Ali pa gre spet za politiko novih standardov, navadnim smrtnikom nedoumljivo, takšno politiko kot jo je  že pred letom in pol napovedala poslanka SMC Jasna Murgel. Povzetek: Sodniki so brez jajc, razen častnih izjem ! Sodnice jih tako ali tako nimajo ! Ostali kimajo in dvigajo roke ! Skratka ovce so tudi na Ustavnem sodišču !   Glasovanje  je bilo tokrat z rezultatom 6:3 ! Rezultat je pičel, vendar če sem sarkastičen se razmerje izboljšuje ! Čez  1000 let bomo v pravni državi ! Takrat Jadranke in mene več ne bo, bom pa poklrbel, da bo  lahko kdo prebral, kakšni človečnjaki so živeli v teh časih v teh krajih.                                                                             * Ta odločba US je vsekakor vredna javne objave in komentarja, še bolj pa to velja za ločeno mnenje ddr. Klemna Jakliča in Maka Šorlija! Vse bolj je jasno, da pri ogromni  večini (sploh pa ne na US) ne gre za neznanje, ampak za sofisticirano znanje za preprečevanje demokracije in človekovih pravic. Jaz sem to imenoval hudobija v ženskih hlačah – v primeru individualnih usod (dr. Milko Novič) pa to pomeni še kaj veliko hujšega! Naj mi moški in poštene ženske oprostijo, čim višje  so v hiearhiji,  bolj so upogljivi, ubogljivi in učinkoviti v produciranju zla. Postopek ugotavljanja grobega kršenja pravil demokracije ni končan, Sledila bo pritožba na Vrhovno sodišče, to me bo napotilo na US. Ko bo to izčrpano bo sledila pritožba na ESČP in na evropskega ombudsmana ter na evropski parlament in evropsko komisijo.   Seveda pa, da ne bo pomote, ne smemo pozabiti zaradi česa je referendum sploh bil in zakaj  ni smel uspeti.  Sicer pa bi bil pravi slovenski čudež, če bi se ta veliki kolač novodobnim gradbenim baronom iz F-21 in njihovim botrom izmuznil iz rok. Vseseno smo lahko zadovoljni, da je referendum bil in je bil z vidika razkrivanja TOTALITARIZMA IN OBLASTNE oligarhije vsaj delno uspešen. Napovedujem pa, da bo projekt vladni 2tir kmalu predčasno ustavljen ! Socialistična demokracija je enako slaba kot socialistična ekonomija. Učinkovita je samo pri uničevanju okolja. Spoznanje o tem sicer le počasi prodira, vendar nezadržno in bo prevladalo. Do tedaj pa je nujno potrebno pripraviti otoke obstanka in alternative – tudi SLOVENSKA SMER ČEZ KRAŠKI ROB spada v to !  Inženirji vseh slovenskih dežel združite se ! Več o tem na: http://referendumdrugitir.si/post/325320/vladni-drugi-tir-na-slepem-tiru-in-kaj-po-referendumu   Lepo pozdravljeni !                                      Vili Kovačič, državljan K.    v priponki pošiljam v branje tudi članek o tem, kaj ta smer je!   Pripis : Ločena mnenja so odličen material za boj z mlini na veter ! Čakam le, da veter zapiha drugam - v smer počlovečenja človekovih pravic ! Priponke v pdf formatu so spodaj.  vir slike: državni zbor

preberi več

SPREJETI ZAKON O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI JE ŠKODLJIV. Ustavimo ga lahko le še državljani z uspešno izvedenim referendumom.

Zakaj je Zakon škodljiv in ga je treba zavrniti? Ker se bodo zaradi Zakona čakalne dobe še podaljšale, ker bo zmanjšal število zdravnikov za delo na napotnico Ker bo onemogočal prosto izbiro osebnega zdravnika Ker si bo po prenehanju koncesije več kot 75 % ljudi moralo izbrati novega zdravnika( družinski zdravnik, pediater, zobozdravnik, ginekolog) Ker bodo v večini manjših krajev lahko ostali brez družinskih zdravnikov in zobozdravnikov (vse tiste občine ki nimajo lastnega zdravstvenega doma) Ker Zakon deluje proti mladim slovenskim zdravnikom, ki zato odhajajo v tujino Iniciativa za referendum Jozef Ivan Ocvirk

26.10.2017

preberi več

TISKOVNA KONFERENCA v prostorih Svetovnega Slovenskega kongresa v četrtek 10.08.2017 ob 11.00 h

9.08.2017

Spoštovani novinarji in uredniki,   V Sloveniji se človekove pravice kršijo, žal pa tega skoraj nihče ne opazi -  na to se požvižga celo USTAVNO SODIŠČE ! Kljub temu pa ostaja U S zadnji branik pred zlorabami in neustavnimi ravnanji oblasti, ki jih v Sloveniji nihče drug ne more ali noče sankcionirati.     Zato organiziramo jutri,  to je v četrtek  10.08.2017 ob 11 h, v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi I/4 tiskovno konferenco na temo:   1 .Ustavna pritožba na neustavni sklep vlade o samo-dodelitvi 97.000 eur Vladi RS za njeno referendumsko kampanjo. Sklep ni v skladu z ustavo in mednarodnimi akti. 2. Ustavna pritožba zaradi diskriminacije Sindikata vojakov Slovenije v aktualni referendumski kampanji, ki se prične 24.avgusta 2017. Ustavni sodniki imajo priložnost da naredijo popravni izpit!   3. Pritožba na ESČP na sklep Ustavnega sodišča republike Slovenije, ki neargumentirano in v celoti ignorira - preskoči,  zatrjevano in dokazano diskriminacijo članov sindikata vojakov Slovenije v fazi zbiranja podpisov zahteve za referendum, z odgovorom US, da je bilo zbranih dovolj  podpisov in s   tem  problem diskriminacije ignorira!  4. Potek finaciranja referendumske kampanje proti vladnemu zakonu - abstraktno in konkretno - ob drugem tiru ! Kako se boriti za denar, ki ga za kritične davkoplačevalce v Sloveniji  ne sme biti!   5. Dvakratni poslanec  Andrej Magajna – predsedujoči Koordinaciji neparlamentarnih strank in hkrati predsednik Krščanskih socialistov Slovenije - Krekovih socialistov, bo obrazložil dopolnitev zahteve za ustavno presojo zakona o Referendumski in volilni kampanji ter zakona o RTV, ki je v postopku pred US.         Naprošam vse  za objektivno informiranje o naši dejavnosti in naših stališčih.    Vili Kovačič, državljan K.

preberi več

Je soboški župan Jevšek plačal volilni zapitek 2014 in zaaral romske glasove za volitve 2018?

9.08.2017

Ta misel se ti nehote utrne ob spremljanju zadnjih dogodkov v romskem naselju Pušča pri Murski Soboti, kjer je alfa in omega vsega soboški romski svetnik Darko Rudaš. Spomin na lokalne in županske volitve 2014 je še vedno svež, čeprav je policijska preiskava zavrgla indice o kupovanju romskih glasov, tudi za drugi krog županskih volitev, v katerem je zmagal kandidat SD in nekdanji visoki policijski uslužbenec Aleksander Jevšek. Le o dveh najbolj svežih dogodkih bo tekla beseda, ki sledita indicom. Pred dnevi je bilo v romskem naselju Pušča nadvse slovesno. Kako ne, ko pa je tamkajšnji nogometni klub NK Pušča po 60 letih delovanja dobil prepotrebne slačilnice. S to pridobitvijo je zadostil pogojem NZS, da lahko odslej kot gostitelj tekme 2. MNL Murska Sobota igra na domačem igrišču na Pušči. Otvoritve se je udeležil vrh Nogometne zveze Slovenije na čelu s predsednikom Radenkom Mijatovićem, ob Darku Rudašu seveda ni umanjkal soboški župan dr. Aleksander Jevšek. Če ne zaradi 240 tisoč evrov, ki jih je rdeča mestna oblast Murske Sobote namenila za izgradnjo garderobnega objekta, še 40 tisoč jih je primaknila Fondacija za šport, pa zaradi kamer in fotoaparatov, ki so s pridom beležile njegov široki nasmeh ob rezanju otvoritvenega traku in besed, ki jih je namenil zbranim. «Upam, da bo na nogometnem igrišču polno mladih ljudi in to vsak dan, 12 ur na dan. Vlaganje v šport je v Mestni občini Murska Sobota prioriteta", je povedal Jevšek, ki se je še posebej raznežil ob darilu, dresu NK Pušča s številko 56, kajti le dan po otvoritvi je praznoval rojstni dan. Da so zaradi romskega projekta slačilnic morale počakati na boljše čase druge naložbe v športno infrastrukturo v MO Murska Sobota, je drugotnega pomena. Tudi mesec dni pred tem je bilo na Pušči nadvse slovesno. Takrat je bil ob županu Aleksandru Jevšku še njegov partijski šef, sicer minister za kmetijstvo Dejan Židan in pa predsednik republike Borut Pahor. Znova številne kamere in fotoaparati, kajti s simbolično zasaditvijo prvih rastlin Prstastega trstikovca oziroma Miskantusa je požegnal projekt ustvarjanja zelenih delovnih mest za Rome. Na hektarju še ne tako daleč nazaj degradiranega prostora, na divjem odlagališču, kjer so Romi kurili električne kable, da so jih očistili plastike, bi s pomočjo socialnega podjetja Avtarkija in romske zadruge predelava Miskantusa nudila zaposlitvene možnosti za Rome. Da se kmetijska stroka zmrduje nad to tujerodno invazivno rastlino, ni omembe vredno, ker »se je politika tako odločila,« kar je s svojo prisotnostjo potrdil tudi kmetijski minister Dejan Židan. No in ta Miskantus, ki ga je za svojega vzela romska zveza Preporod soboškega romskega svetnika Darka Rudaša, naj bi prinesel zelena delovna mesta Romom po celi Sloveniji. Koliko proračunskih sredstev bo porabljenih za uresničitev tega načrta, še ni jasno, prav gotovo pa jih bodo zagotovili vladni resorji za kmetijstvo, delo, družino in socialne zadeve. Mimogrede, podoben zaposlitveni projekt je v nekaj letih »skuril« pol milijona evrov iz državnega in EU virov, pa ni prinesel niti enega delovnega mesta za Rome. Volitve, državnozborske in lokalne so pred vrati. Za Boruta Pahorja ni skrbi, vnaprej lahko računa na glasove romskih volivcev. Nanje seveda računa tudi soboški župan dr Aleksander Jevšek. Sam se, tako govorice v SD, vidi v poslanski klopi DZ in ko bo njegov šef Dejan Židan kot mandatar oblikoval vlado, tovrstne ambicije celo javno razglaša, se Jevšek vidi v sedežu ministra za notranje zadeve. V županski boj pa bo Jevšek verjetno poslal svojega strankarskega kolega in podžupana Zorana Hoblaja. In tu smo znova pri romskih volivcih. Da bodo obkrožili kandidata Socialnih demokratov bo poskrbel prav Darko Rudaš, ki je pred meseci postal član Židanove stranke. Pred tem je bil že v LDS, pa v SD, TRSu in ZL, zdaj pa naj bi se vrnil v Židanovo jato.Pred tem je bil v Hanžkovem TRS-u. Zato vprašanje, ali je Jevšek s tem poravnal volilni zapitek za 2014 in zaaral glasove za volitve prihodnje leto, ni niti tako brezpredmetno. Indici pač! Tudi sicer ima vsa romska funkcionarska oligarhija, na čelu s predsednikom Romske zveze Slovenije Jožekom Horvatom Mucem, ki se je tudi že okitil z doktorskim nazivom in Darkom Rudašem, oba sta tudi zbiratelja najrazličnejših funkcij v romskih organizacijah, vselej odprta vrata pri najvišjih vladnih in državnih funkcionarjih. Boris Cipot

preberi več

Boljših varuhov nima neumnost, sporočam tovarišema Andreju Karoliju in Mihi Šaleharju. Pojdite se zvagat na trg!

5.07.2017

“Tovarišema” Andreju Karoliju in Mihi Šaleharju, ki na rožnatem VALU 202 vidno uživata v podjebavanju drugorazrednih državljanov sporočam, da Boljših varuhov nima neumnost, bi rekel Ivan Cankar! ... Obenem je pa sramotno, da moramo takšen program, kot je RTVSLO prisilno plačevati! Fantje iz hiše RTVSLO, pustite te plače, ki so nam državljanom prisilno izpuljene iz že tako praznih žepov in se pojdite zvagat na trg.  Garantirano bo norčevanja hitro konec.  Vili Kovačič, državljan K

preberi več

Izjava za javnost: norčevanje Brgleza iz volivcev in denarja. Referenduma ne želi speljati skupaj s predsedniškimi volitvami

30.06.2017

NUJNI POZIV PREDSEDNIKOMA DRŽAVE IN DRŽAVNEGA ZBORA ! (izjava za javnost)   Prosim predsednika države, da sprejme na pogovor delegacijo podpisnikov zahteve za referendum.  Že za danes je namreč napovedan korak predsednika DZ da voljo 48.000 podpisnikov, da je referendum hkrati s predsedniškimi volitvami,  v imenu nekakšne velike pomembnosti obeh zadev, gladko ignorira. Slovenska visoka politika, ob kakem tako enostavnem in elementarnem vprašanju, še nikoli  ni bila tako skregana z zdravo pametjo in z ljudstvom. Mislim, da moramo narediti vse, da se volitve in referendum združijo v praznik demokracije, ne pa norčevanje iz nje.    Ponovno pozivam, da se oba predsednika – predsednik države Borut Pahor in predsednik DZ dr. Milan Brglez skupaj s poslanci poenotijo in dogovorijo za datum, ki bo v javno  korist in bo zagotovil čim večjo udeležbo državljanov - tako na volitvah kot na referendumu in da to stališče oba predsednika v praksi s pomočjo državnega zbora tudi uveljavita. Gre za sledeče :     - na volitvah in referendumih naj odloča čim več ljudi, ne čim manj. Zato naj bosta oba dogodka skupaj, na isti dan, ne pa čim dlje narazen.   - predsednik DZ naj ne podcenjuje ljudi, da se ne bi znali odločiti. Tak primer smo že imeli leta 2007 ko je šlo za združitev 2 kroga predsedniških volitev z referendumom. Tedaj ni bilo nobene degradacije pomembnosti predsedniške  funkcije     ali rizika nekakšne “zmedenosti” državljanov -  demokracija ni zastonj, zato je argument zmanjšanja stroškov treba maksimalno upoštevati, kadar je to le mogoče. V danem primeru pa bi zavračanje pomenilo nezrelost  in absurd. To bo tudi test odtujenosti oblasti. Predsednik DZ naj       prihranek  nameni za sklad za bolne otroke, in/ali za pospeševanje civilne družbe in demokracije !   Uspešnost tega apela je seveda odvisna od politične volje naslovnikov, vsa dejstva pa so na na naši strani. Ob odločitvi za združitev obeh dogodkov je hkrati na preizkusu politična zrelost voditeljev. Prav pomembnost obeh dogodkov je argument, da se dogodka združita in ne obratno.  Na preizkusu pa je tudi opravilna sposobnost oziroma ne-sposobnost predstavniškega sistema oblasti in njegovih voditeljev, v tem primeru  poslancev DZ in obeh predsednikov, predsednika države in predsednika DZ ! Neupoštevanje tega apela smatramo za akt nespoštovanja in nagajanja državljanom, ki se za odrasle in resne ljudi ne spodobi in se bo akterjem te nespodobne in proti državljanske politične igre slej ko prej vrnilo kot bumerang, v škodo njih samih. 

preberi več

Izjava za javnost

5.12.2017

VLADA V ŠKRIPCIH - DENARJA NI IN GA NE BO ! Metod Dragonja: »Zdaj je na politiki in sodstvu, da uveljavita zakon o 2 tiru. Mi pa opozarjano, da zamuda povzroča gospodarsko škodo. Dokler se zakon ne uveljavi, ne moremo črpati sredstev, niti tistih za pripravljalna dela NE." Spričo velikega zanimanja vlade, javnosti in medijev za »škodljivo« delovanje davkoplačevalcev v zvezi z drugim tirom, izjavljam sledeče: Hvala za kompliment, NISMO ŠE REKLI ZADNJE BESEDE! Do sedaj smo s kritiko vladnega drugega tira (2TDK) davkoplačevalcem že prihranili milijardo. Če bo ta vlada dobila še en mandat, se nam obetajo še mnogi večji milijardni prihranki. Večja je neumnost ki jo stori vlada, večji je prihranek z njeno blokado. Problem pa je, da se tega niti ne da izračunati, ker vlada, ki ne ve kaj, kako, kje in za kakšen denar bo gradila, stalno spreminja številke. V Delu 2.dec.2017 pa novinar "Škarpena" alias nadučitelj Doline Šentflorjanske Boris Šviligoj piše: "Kaj takega, da en VILI po porazu na referendumu o 2TIRU tuja moda na tujem žaru cvre, si niti v diktaturi proletariata ne znajo predstavljati«. Odgovor: Ko bodo tuja moda scvrta do konca, Škarpena vabljen na tiskovko ! Državljan K.   In še ! PISMO VRHOVNEMU SODIŠČU !!!  Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča!   Iz medijev sem obveščen, da je Vlada RS v četrtek 30.11.2017 poslala na Vrhovno sodišče RS (VS) ugovor v zvezi z mojo pritožbo na izid referenduma o 2 tiru. Ker do danes – od  tega pa je že več kot 5 dni,  kot prizadeta in zainteresirana stranka ugovora še nisem dobil po redni pošti, niti ugovora nisem dobil po e-pošti, prosim V S, da mi ta ugovor nemudoma  pošlje.   Ugovor potrebujem, da preverim resničnost in utemeljenost navedb Vlade RS.  V primeru, da so navedbe v njem neutemeljene ali neresnične, želim izkoristiti pravico do ugovora.  Prosim tudi, da mi sporočite imena in priimke sodnikov, ki jim je ta zadeva dodeljena.    Hvala za razumevanje!   S spoštovanjem,    Vili Kovačič,  pobudnik referenduma

preberi več

Poročilo Romane Tomc o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih sprejeto z veliko večino

5.12.2017

Evropski poslanci, člani Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL), so včeraj z veliko večino potrdili poročilo o izvajanju Pobude za zaposlovanje mladih, katerega snovalka je kot poročevalka za Evropski parlament evropska poslanka Romana Tomc. Začetki ideje segajo v leto 2012, ko je Evropska komisija za namene zmanjševanja brezposelnosti med mladimi državam članicam namenila 6,4 milijarde evrov. Celoten proračun Pobude za zaposlovanje mladih za sedemletno obdobje znaša 7,6 milijarde evrov. Države članice, ki lahko koristijo ta sredstva, morajo zadostiti določenim pogojem in sprejeti konkretne programe, preko katerih lahko mladi dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo v štirih mesecih po zaključku šolanja oziroma začetku brezposelnosti. Rezultati po državah so precej različni, ponekod jih je zelo težko spremljati, kar je tudi ena od slabosti, ki jih bo treba v nadaljevanju odpraviti. Romana Tomc v svojem poročilu ugotavlja, da bi bila lahko učinkovitost boljša. To potrjuje tudi poročilo Evropskega računskega sodišča, ki je opozorilo na slabe rezultate izvajanja Pobude v sedmih državah članicah. »Kljub temu da v nekaterih državah članicah sredstva, namenjena Pobudi za zaposlovanje mladih, niso bila najbolj učinkovito porabljena, je nesporno, da je program pomembno pripomogel k zmanjšanju brezposelnosti med mladimi. Premišljenost in dobra ciljna usmerjenost se je nekaterim zelo obrestovala. Primer dobre prakse je zagotovo Finska,« navaja evropska poslanka Romana Tomc. Ena izmed težav, ki botrujejo brezposelnosti mladih, je neustrezna izobrazba oziroma pomanjkljivo znanje, ki ni prilagojeno temu, kar delodajalci iščejo. Povezanost med izobraževalnim sistemom in trgom dela je slaba, prilagoditve pa potekajo prepočasi. S slabo povezanostjo izobraževalnega sistema in trgom dela se srečujejo povsod v EU, v Sloveniji pa je ta še posebej pereča. »Zelo pomembno je, da se s sredstvi, ki jih zagotavlja EU, ne rešuje le kratkoročnih zaposlitev, ampak tudi strukturna neskladja. To pa pomeni tudi poseg v izobraževalni sistem in njegovo prilagoditev sodobnim trendom,« je ob tem izpostavila Romana Tomc. Pobuda za zaposlovanje mladih se bo iztekla leta 2020. »Odgovornost držav članic je, da učinkovito uporabijo sredstva, ki jih EU namenja za reševanje brezposelnosti mladih. To med drugim pomeni, da se sredstva ne smejo izgubljati za izvajanje birokracije in programov, ki so sami sebi namen. Ta denar mora priti neposredno do mladih, ki iščejo svojo priložnost na trgu dela. To je tudi ključno sporočilo mojega poročila,« je ob robu zaključila Romana Tomc.

preberi več

Vladavina prava je izgubila

16.11.2017

Zgodba z ilegalnim migrantom je doživela epilog - in ta epilog je vladno popuščanje - s strani Cerarja in Brgleza. Ilegalni migrant Ahmad zaenkrat ostaja v državi. Vladavina prava je izgubila, skrajna levica, ki se bori za svet brez meja in narodov, pa zopet slavi. Najprej moramo pogledati razlog, zakaj je skrajna levica tako vztrajno zagovarjala ohranitev točno tega ilegalca. Po besedah poslancev, ki so se zanj zavzeli, je Ahmad "sodeloval pri projektih ministrstva za kulturo, organiziral socialno pomoč in tudi drugače deloval proaktivno." Povedano z drugimi besedami, se je vključil v vrste skrajne levice. In kot že lahko sklepamo, ko si enkrat v vrstah skrajne levice, zakon za tebe več ne velja. Poglejmo za primer ilegalno okupacijo Roga, nasilje antife, preprečitev deportacij, in mnoge druge primere. Skrajna levica je v tej državi konsistentno drobila vladavino prava na račun svojih želja. In ob tem je, zaradi popuščanja s strani levičarskih poslancev, mestnih svetnikov, uradnih oseb, medijev, še celo policistov, doživljala uspehe. Vsaka zmaga je skrajni levici prinesla nove motivacije, nove iniciative in osredotočenosti. Tako se obnašajo, ker to obnašanje za njih deluje. Kaj naj torej dobromisleči in domoljubni ljudje storijo, da ustavijo ta pohod skozi inštitucije? 1. Postanite aktivisti in širite domoljubno logiko. 2. Samo-organizirajte se in bodite samo-iniciativni. 3. Pridružite se Generaciji identitete in postanite aktiven član organizacije. 4. Ekstremistične in destruktivne tendence (ljudske upore, ulično pravdo,...) raje usmerjajte v konstruktivno in aktivistično delo.5. Čustvene in sovražne izbruhe preusmerite v racionalne in dobro-argumentirane zapise.

preberi več

V ESSNU UGRABILI IN ZLORABILI NOSEČO ŽENSKO

6.11.2017

Policija je v Essnu aretirala večje število Libanoncev, ki so ugrabili mlado nosečo žensko.V filmski akciji, so morali uporabiti veliko sile pri čemer so bili 3 policisti poškodovani, zaradi upora, ki so ga bili deležni iz strani v Nemčiji živeče libanonske družine. Žensko so ponoči ugrabili in jo na silo zvlekli v svojo hišo, kjer so se nad njo izživljali. Policija jo je našla v hiši groze hudo poškodovano ležati na tleh. Najbolj neverjetno dejstvo pa je, da je policija enega izmed osumljencev že izpustila na prostost, od koder se bo lahko zagovarjal. Ali je v takšni primerih begosumnost in možnost ponovitve kaznivega dejanja resnično manjša, kot pri ostalih milejših prekrških, ki jih obravnavajo pri domačih državljanih?Smo resnično postali manjvredni v lastnih državah? Kdaj bomo nehali verjeti floskulam o prečudovitem multikulturnem svetu? Na delo, slovenske vse hčere, sinovi, da rešimo rod svoj pred tujstva okovi! Generacija Identitete Štajerska https://www.derwesten.de/staedte/essen/schwangere-verschleppt-und-misshandelt-neue-erkenntnisse-zum-streit-in-libanesischer-grossfamilie-id212437013.html http://www.politikversagen.net/schwangere-frau-verschleppt-und-misshandelt https://www.waz.de/staedte/essen/schwangere-frau-aus-essen-wurde-verschleppt-und-misshandelt-id212428115.html

preberi več

Turizem

Novo pristanišče za potniške križarke v pristanišču Miami – ZDA

9.02.2018

V mesecu oktobru 2018 naj bi odprli novo terminalsko - Royal Caribbean Cruises Ltd.'s pristanišče za potniške ladje v pristanišču Miami.   V letu 2017 je državna komisija države Miami potrdila 247 milijonov $ vredno investicijo v javno-zasebnem partnerstvu. Pristanišče Miami, kjer je tudi sedež podjetja Royal Caribbean Cruises Ltd.'s, je že sedaj eno največjih potniških pristnišč za potniške ladje.    Novembra 2018 bo svojo prvo križarjenje iz novega pristanišča opravila nova potniška križarka (družbe Royal Caribbean Cruises ) z imenom Symphony of the Seas (simfonija morja).   To bo do sedaj največja potniška ladja za 5,500 potnikov. Večina križarjenj za leto 2018 je že rezerviranih. Med letom 2000 in 2015 se je število potnikov, ki so dopustovali na potniških ladjah, več kot potrojilo. Do leta 2020 pa se napoveduje nadaljnja rast trga. 

preberi več

Poleti v Planici 2018

19.01.2018

Planica bo ta vikend zaživela, saj 20. in 21. januarja 2018 gostite štiri dogodke naenkrat, začenši s tekmo svetovnega pokala v teku na smučeh. Planica živi 365 dni na leto. Imamo več kot 80 tekem, od tega tudi več velikih dogodkov. Ljubitelji športa pa so na prvo mesto postavili smučarske polete, ki so konec marca. Ko je slabše vreme, je res malo mrtvila. Sonce je pokazatelj, ali bo velik obisk ali ne. Ta vikend, ko bo v Planici potekal Svetovni pokal v smučarskih tekih, bo istočasno tudi mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih na nižjem nivoju (kontinentalni pokal). Na dogodku bo poskrbljeno tudi za najmlajše, organizirali bomo aktivnosti v okviru mednarodnega dneva snega. V letošnjem letu smo dali poseben poudarek združitvi več dogodkov. Naj se ljudje selijo s prizorišča na prizorišče, otroci pa se vmes igrajo na poligonih. Zaradi tega vsega pričakujemo povečan obisk. Končalo se bo marca s tradicionalnimi poleti v Planici. Koliko ljudi pričakujete? Od srede, ko bodo preizkusi, do nedelje, ko je na sporedu zadnja tekma v sezoni, pričakujemo več kot 100 tisoč obiskovalcev. Običajno jih največ, med 35 in 40 tisoč, pride v soboto, ko je ekipna tekma. Tudi petek je tradicionalno močan. Marsikje na severu bi bili ponosni, da bi imeli na tekmi toliko ljudi, kot jih v Planici pride samo na preizkus letalnice. Letošnji rezultati skakalcev so precej slabši kot v preteklosti. Naš šampion Peter Prevc še ni ujel prave forme, drugim redko uspe vrhunski dosežek. Bo zaradi tega manjši obisk? Skakalci bodo pravi. Pred nami so še olimpijske igre, svetovno prvenstvo v poletih in ogromno tekem svetovnega pokala. Ne dvomim, da bo tudi Prevc ujel formo. Od česa je odvisno, koliko ljudi bo prišlo na polete? Je samoumevno, da se narod marca odpravi na večdnevno rajanje v Planico, ali jih tja privabijo rezultati? Planica ima nek poseben čar. Je športni praznik, ki se ga moraš udeležiti. Ni tipično navijaški športni dogodek. Rezultati morda dodajo 20 odstotkov k obisku. Kdaj je bilo v Planici največ ljudi? Marca 2016. Vse se je poklopilo. Dobili smo nov nordijski center. Peter Prevc je leto prej dosegel nov svetovni rekord in z velikansko razliko zmagal v svetovnem pokalu. Od petka do nedelje je bilo vse razprodano. Samo v ekonomskem smislu je tekma v Planici po konzervativnih izračunih vredna 15 milijonov evrov. Da sploh ne omenjamo, koliko to pripomore k prepoznavnosti Slovenije. Na Eurosportu moraš za 1 sekundo oglasnega časa plačati nekaj tisoč evrov. Tukaj pa milijonkrat na leto brezplačno omenijo Planico in Slovenijo. Morda govorimo o znesku v višini 10 milijonov evrov. Planica ostaja ponos slovenskega nordijskega smučanja in skokov.

preberi več

Rekordni obisk Ljubljanskega gradu v letu 2017

19.01.2018

Števci prehodov so v letu 2017 zabeležili 1.373.319 obiskovalcev Ljubljanskega gradu. Tirna vzpenjača, ki je maja na grad prepeljala trimilijontega potnika, je na letni ravni prvič presegla 500.000 potnikov. V grajskih prostorih se je odvilo 530 različnih dogodkov. Izpeljali so 1.271 vodstev, izdali 40.003 avdiovodnike, turistično ponudbo pa konec leta obogatili še z novo vsebino – izvirno igro grajski pobeg. Dokončali so obnovo Hribarjeve dvorane in odprli novo prizorišče, Jazz Club Ljubljanski grad.  V letu 2018 nadaljujejo z uveljavljenimi vsebinami na kulturno-umetniškem področju ter vpeljujejo nove. Vodilo programov v tem letu bo najbolj prepoznaven simbol Ljubljane in Ljubljanskega gradu – zmaj, nekaj dogodkov pa bo povezanih s stoto obletnico smrti Ivana Cankarja. Program bo vključeval številna umetniška področja, med dogodki velja izpostaviti: na likovno-galerijskem področju tematsko razstavo Zmaj vseh zmajev, razstavo ilustracij Lile Prap Zmaji ter fotografsko razstavo priznanega modnega fotografa Giampaola Sgure; na glasbenem področju deseto izvedbo festivala Godibodi, ki se v tem letu seli na Ljubljanski grad, in nadaljevanje jazzovskih večerov v Skalni dvorani vsak petek; na izobraževalnem področju akademijo zmajeslovjain pravljice za odrasle; na uprizoritvenem področju pa novo predstavo za otroke Zmajelovščina na besedilo Žige X Gombača. Pri tradicionalnih dogodkih, katerih vsebina večinoma temelji na zgodbah slovenstva ali zgodbah, ki so neposredno ali tesno povezane z Ljubljanskim gradom, bomo nadaljevali in nadgrajevali zgodbe grajske trte, grajskih piskačev, praznovali prebujanje pomladi na gregorjevo. Pestro bo tudi dogajanje v okviru 8. Grajskih dni v sredini maja in Zmajevega festivala v začetku septembra. Med najbolj obiskanimi in priljubljenimi poletnimi dogodki na prostem bodo zagotovo tudi letos Film pod zvezdami – letni kino (v sodelovanju s Kinodvorom), Panč (v sodelovanju s Cehom za smeh) in Komedija pod zvezdami (v sodelovanju z Gustav filmom d. o. o.), plesni in glasbeni večeri pod zvezdami in koncerti v okviru Grajske muzike. Na področju investicij v letu 2018 načetujejo dokončanje vinoteke ter prostora za izvajanje pedagoških programov pod Grajsko kavarno. S svojimi sredstvi bodo obnovili prostor nekdanje galerije Rustika; po obnovi bo v tem prostoru zaživel sodoben prodajno-informacijski center Ljubljanskega gradu. Še naprej bodo sledili razvojnim smernicam v turizmu, tudi letos bo v ospredju kulturna dediščina. V skrbi za čist in urejen grad z okolico, prijazno osebje ter raznolike vsebine za domače in tuje obiskovalce bodo še naprej ponujali celodnevna doživetja na območju Ljubljanskega gradu in Grajskega griča. Vir: STO

preberi več

Zelo uspešno leto 2017 za slovenska naravna zdravilišča

19.01.2018

Izjemno leto 2017 v slovenskih naravnih zdraviliščih; ambiciozni načrti v večini družb preseženi, povečujejo se investicije, ki napovedujejo nadaljevanje rasti tudi v 2018, v katero v SSNZ (Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč) vstopajo v odlični kondiciji. V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč so naredili prvo bilanco minulega leta in zbrali statistične podatke ter družbe prosili za komentarje. Leto je zaznamovalo obeleževanje 60. obletnice delovanja Skupnosti, ki so jo delovno praznovali z odmevno mednarodno zdraviliško konferenco ENSPA, kjer so gostili vsa vodilna svetovna balneološka in termalna združenja ter mnoge priznane domače in tuje zdraviliške strokovnjake. Poleg zelo dobrih rezultatov v 15 slovenskih naravnih zdraviliščih pri ustvarjenih prihodih in prenočitvah domačih in tujih gostov, so v mnogih zdraviliških družbah izvedli obsežne investicijske projekte, tako s prenovo obstoječih kapacitet v namestitvenih objektih kot tudi v zdraviliških in bazensko-sprostitvenih delih. Vse investicije so izpeljane z namenom dviga kakovosti ponudbe in storitev. Programi bodo tudi v letu 2018 zasnovani na krepitvi zdravja, preventivnih programih, medicinskem wellnessu, turizmu dobrega počutja ter vodnih doživetjih. Nekatera investicijska vlaganja iz preteklega leta bodo dokončana v tem letu, načrtovane pa so tudi mnoge novosti, od širitve kamp prostorov, apartmajskih namestitev, do obnove bazenskih kompleksov. V slovenskih naravnih zdraviliščih si bodo še naprej prizadevali za dvig kakovosti, standardizacijo poslovanja na vseh področjih, za skrb za okolje in preudarno rabo naravnih zdravilnih dejavnikov. Statistični podatki za leto 2017 izkazujejo še posebej dobre rezultate, ki so sicer v določeni meri tudi posledica vključitve vseh 6 namestitvenih kapacitet v Hotelih LifeClass v Portorožu, kjer so v preteklih letih vključevali le dva hotela. Tako so zabeležili rekordnih 846.925 domačih in tujih gostov, naravnost izjemen pa je indeks tujih gostov, ki je dosegel 122,9. K dobrim rezultatom so prispevali tudi domači gostje, saj je njihova rast 3,9-odstotna. Ob takih merjenih in doseženih rezultatih je delež tujih gostov prvič presegel delež domačih, in sicer znaša 51,1 % (domači 48,9). Skupna rast prihoda domačih in tujih gostov je dosegla 12,8-odstotno povečanje. V skupnem številu prenočitev pa je številka dosegla skoraj 3,2 milijona. Pri tem so tuje prenočitve presegle 20-odstotno rast (1,604.756, kar predstavlja 50,3-odstotni delež v razmerju tuje-domače prenočitve), domači gostje so prispevali 1,586.438 prenočitev, kar je za 2,4 % več kot leto prej in predstavlja 49,7-odstotni delež prenočitev. Skupni indeks prenočitev je tako dosegel 110,6. Na letni ravni pa se je v skladu s strateškimi usmeritvami povečala tudi povprečna zasedenost hotelskih kapacitet. Ob povprečno 10.375 posteljah, ki so gostom dnevno na voljo v hotelih v slovenskih naravnih zdraviliščih, je bila zabeležena 64,24-odstotna povprečna zasedenost, kar je za 18,9 odstotnih točk več, kot je po podatkih SURS-a (razpoložljivi podatki za leto 2016) povprečna zasedenost hotelov v Sloveniji. Zasedenost v zdraviliščih se v zadnjih petih letih nenehno povečuje in nakazuje ponekod že optimalno zasedenost (po nekaterih podatkih naj bi ta dosegla 70%) ter glede na prihodke in stroške upravičuje razmišljanja o novih investicijah in širitvi namestitvenih kapacitet v prihodnjem srednjeročnem obdobju.  vir: STO

preberi več

Pritožbe gostov v turističnih namestitvah – priložnost za izboljšavo

18.01.2018

Sodobni turist je vse bolj zahteven in izbirčen ter občutljiv. Gost je zadovoljen le v primeru, če mu izpolnimo pričakovanja,  ki so se mu porodila ob brskanju po »internetni poplavi« najrazličnejših podob z motivi »idealnih potovanj in počitnic«. Gost si želi dobiti kar največjo vrednost za svoj denar (value for money).     Pritožbe gostov so za turistično-gostinsko podjetje zelo pomembne. Pomembno je, da podjetje spremlja pritožbe na vseh področjih, saj le tako lahko ugotovi, kje se pojavljajo težave in na katerih segmentih izgubljajo kupce.      Vsakokratna kakovost storitve vodi v zadovoljstvo gostov. Le-ta pa posledično vodi v njihovo zvestobo. Vendar je zadovoljstvo le povprečen rezultat dobre storitve, ki ni zadosten razlog za zvestobo gosta. Pogoj za uspešnost podjetja so njegove zadovoljne stranke. Podjetje mora najprej doseči zadovoljstvo svojih strank; nato pa mora to zadovoljstvo nadgraditi in preseči povprečnost. S tem dosežemo navdušenje strank; to navdušenje pa nato vodi v zvestobo. Na te navdušene stranke imajo pritožbe lahko velik vpliv. Podjetje preseže povprečnost tako, da zadovoljstvo gostov izboljša. To pa lahko naredi le tako, da ve, kaj si gost pri določeni storitvi želi in kaj ga  moti.   Pritožbe (ki jih v osnovi ne maramo) so torej kritična oblika izražanja mnenja in komunikacije gostov z podjetjem oz. zaposlenimi. Pritožbe gostov za podjetje predstavljajo priložnost za odpravo določenega problema. Pritožbe nam dajejo idejo in možno smer izboljšave problema. Reševanje pritožb je priložnost za podjetje. Brez pritožb ne bi bilo zadovoljnih in zvestih gostov.   Brezplačen Wi-fi povezava je za goste najpomembnejši element ponudbe. Najpomembnejša za goste in za zaposlene je vsekakor kvaliteta storitev. Dobra storitev je sestavljena iz mnogih drobnih elementov (prijaznost, gostoljubnost, pozornost, ponudba, opremljenost,..) s katerimi želimo zagotoviti pričakovanja gostov. Z namenom, da bi kar najbolj zadovoljili pričakovanja gostov moramo poznati kaj so najpogostejše pripombe oz. pritožbe gostov.   5 najpogostejših pritožb gostov v zasebnih nastanitvah (anketa revije TU!)   Ni interneta oz. slabo deluje   Gostje so navajeni na internetno povezavo in wi-fi dostop povsod. Internetna povezava je pomembna tako kot elektrika ali voda. Turisti imajo s seboj svoje prenosne računalnike ter tablice in mobilne telefone. Na njih delijo svoje slike in občutke ter želijo biti na tekočem z novicami. Zato je nedostopnost do interneta največja zamera oz. pritožba gostov.   Neprijaznost gostiteljev   Prijaznost in gostoljubnost ter prisrčnost so temelj turizma. In nasmeh je še vedno najpomembnejša lastnost dobrega gostitelja. V trenutku ko gost prestopi prag vašega objekta –lokala – postane tudi naša odgovornost. V vsakem trenutku mu moramo biti na razpolago (na nevsiljiv način). Tudi v primeru neugodnega gosta lahko marsikaj rešimo z ljubeznivim pristopom in nasmehom.     Ni možna povrnitev depozita   Depozit predstavlja zavarovanje v primeru povzročitve škode, ki je bila povzročena s strani gosta zaradi odpovedi rezervacije. V zadnjem času je depozit pričakovan in priporočljiv. Pred plačilom depozita- kavcije – akontacije- mora gostitelj gosta seznaniti z pogoji odpovedi rezervacije ali rokov, ko se le-ta vrača delno ali v celoti. Primer: V kolikor gost odpove rezervacijo en mesec pred rezerviranim terminom se depozit vrača v celoti. V kolikor rezervacijo odpove nekaj dni pred prihodom se depozit ne vrača- saj je verjetnost zasebte te sobe zelo mala.   Apartma v realnosti ne izgleda kakor na fotografijah   Fotografije nastanitvenega objekta ter opreme morajo biti kvalitetne in verodostojne. Slome in opisi ter informacije o naši ponudbi morajo biti resnične ter točne in preverjene. Iskrenost je ena od temeljnih vrednot in največji adut za dolgoročni uspeh  v turizmu.   Dodatna doplačila storitev brez predhodnega obveščanja   Večkrat smo slišali za primere ko so gostje morali doplačevati uporabo klima naprav ali parkirnega prostora ali drugih storitev. Nikoli ne smemo gostov spraviti v takšen neugoden položaj. V vsakem primeru moramo gosta obvestiti o eventualnem doplačilu pred njegovo rezervacijo nastanitve.     Drugi vidik in zorni kot pritožb pa je analiza le-teh.     Na pritožbe je potrebno vedno reagirati in jih reševati. Če se uporabniki pritožijo in je pritožba ugodno rešena, bo več kot 90 % strank zvestih ponudnikov storitev. Nasprotno pa v primeru, če pritožba ni rešena, stranke niso zadovoljne in manj kot 60 % jih še ostane zvestih ponudnikov po prvi nerešeni pritožbi. Zato je zelo pomembno, da turistično-gostinska podjetja pozitivno rešujejo upravičene pritožbe, neupravičene pa argumentirano zavrnejo. Ne smemo pozabiti, da so nezadovoljni tudi določeni gostje, ki se ne pritožijo. Ti ostanejo še nekaj časa zvesti podjetju, po nekajkratnem razočaranju pa praviloma odidejo h konkurenčnemu ponudniku. S hitrim in uspešnim reševanjem pritožb podjetje spodbudi tudi tiste goste, ki se sicer ne pritožujejo, čeprav bi se lahko, da sporočijo svoje upravičene pritožbe. Na tak način najlažje ugotovimo glavne vzroke za pritožbe strank in jih kar najhitreje odpravimo.   Naj bo namen tega članka večja pozornost vseh vodij in zaposlenih pri sprejemanju in obravnavanju pritožb gostov ter njihovemu reševanju. Sprejmimo pritožbo kot veliko priložnost (za izboljšavo).   mag. Mirjana  Ivanuša-Bezjak mag. Sonja Kreslin   Članek je bil izvirno objavljen v reviji Destinacija

preberi več

Razstava ledenih skulptur ob Blejskem jezeru

6.01.2018

V torek, 19. decembra 2017, je na blejsko Jezersko promenado pripeljal velik tovornjak, naložen z ledom. Led prihaja iz tovarne ledu na Nizozemskem in je izdelan prav za Bled. Na Jezersko promenado je dostavil okoli 20 ton ledu.   V sredo, 20. decembra 2017, je led začel obdelovati kipar Miro Rismondo z ekipo mednarodnih umetnikov iz Rusije in Slovenije. Umetniki pri svojem delu najprej uporabljajo motorno žago, nato pa skulpturo obdelajo še z dletom in manjšim orodjem. Za barvanje skulptur uporabijo barvni pesek, pomembno orodje pa je tudi likalnik. Nastale so ledene skulpture povsem v znamenju Bleda: grad, kočija v skorajda naravni velikosti, rajska ptica, pletna, veslač, otok, zvon želja... Ledene skulpture so ena izmed najekstravagantnejših in unikatnih umetnosti. Brezkompromisna lepota, izklesana iz zamrznjene vode, je tokrat na ogled na blejski promenadi. Razstava torej predstavlja Bled v malem. Ogledamo si lahko grad, otok s cerkvijo, logotip Bleda, rajsko ptico, pletno, laboda, veslača, gorsko rožo, zvon želja in kočijaža, ki je edini v skorajda naravni velikosti. Umetniki so pri svojem delu najprej uporabljali motorno žago, nato pa skulpture obdelali še z dletom in manjšim orodjem. Za barvanje skulptur so uporabili barvni pesek, pomembno orodje pa je tudi likalnik. Mira Rismonda in njegove kolege smo lahko na Jezerski promenadi občudovali tudi med samim delom. Skulpture bodo na ogled, dokler se naravno ne stopijo, torej dokler bodo temperature okoli nič stopinj Celzija, predvidevajo nekje do februarja. Prisegajo le na naravo, zato umetnega hlajenja ni. Ekipa Mira Rismonda se danes odpravlja na Kitajsko. Udeležili se bodo svetovnega tekmovanja v izdelovanju skulptur iz snega in ledu. Gre za največji tovrsten festival na svetu. Miro Rismondo bo skupaj z Juretom Pogačnikom izdeloval Kristalna vrata v neskončnost. Drug tandem Bogdan Jerič in Robert Jenkole pa bosta ustvarjala Rojstvo krogel. Vsi štirje skupaj se bodo lotili oblikovanja skulpture, narejene zgolj iz snega, poimenovali so jo Rojstvo Krstnika. V obeh kategorijah pričakujejo eno nagrado ali vsaj ponovitev lanskega leta, ki je bilo za umetnike zelo plodno. Miro in Bogdan sta na Finskem prejela drugo nagrado v kategoriji ledenega klesanja za upodobitev finskega epa Kalevala, Rismondo sam pa je osvojil prvo mesto v kategoriji kreativnosti za skulpturo z imenom Čipka v vetru. Bled je okrašen v zimsko ledeno pravljico in vabi na ogled še do 7.1.2018.   Mirjana Ivanuša-Bezjak  

preberi več

Že 26. (ledeni) gradovi kralja Matjaža 2018 se že pripravljajo

6.01.2018

Ledeni in snežni gradovi se ponovno vračajo na Črno na Koroškem.  Kralju Matjažu v čast bodo ponovno, že 26. leto zapovrstjo gradili snežne gradove Tradicionalna prireditev bo potekala zadnji vikend v januarju, in sicer od 26.1 do 28.1.2018.   Tridnevno dogajanje, se bo pričelo v petek, 26.1.2018 zvečer, s prihodom olimpijske bakle in s tradicionalnim nočnim slalomom med baklami, za pokal kralja Matjaža. Osrednji dogodek prireditve bo sobotno tekmovanje ekip v gradnji snežnih gradov in snežnih skulptur na temo kralja Matjaža. Celodnevno gradnjo vsako leto spremlja zabaven kulturni program (predstavitev ekip graditeljev, izbor Alenčice, prižiganje bakel in sveč, ognjena predstava, svečani prihod kralja Matjaža, podelitev nagrad najboljšim ekipam, različni glasbeni nastopi in na koncu prava koroška »gavda«). S prižigom bakel in razglasitvijo najlepših gradov, doseže celodnevno dogajanje svoj vrhunec, saj ob soju plamenic snežni gradovi dodatno zažarijo. V nedeljo, 28.1.2018, bo dan namenjen družinam, saj se bodo čez dan odvijale različne aktivnosti in animacije za otroke, hkrati pa si bodo obiskovalci lahko ogledali sveže zgrajene snežne skulpture. Ljudje, rojeni na Koroškem, zelo dobro poznamo pravljico o Kralju Matjažu. Tudi sama sem jo z občudovanjem kot otrok poslušala in dolgo verjela, da nekje pod Peco sedi mož, čigar brada se omotava okoli mize, no legenda pa pravi takole: V času Karantanije je živel dobrosrčen kralj Matjaž. Pomagal je vsem, ki so se znašli v stiski od zatiranih do siromakov. Zaradi njegove mogočnosti in priljubljenosti so mu ostali vladarji bili nevoščljivi, združili so svoje vojske ter napadli deželo kralja Matjaža. Ta se je z samo stotimi preživelimi junaki zatekel v votlino pod Peco, ki se mu je sama odprla. Sedel je za mizo, njegovi podložniki so posedli po tleh ter nato so vsi zaspali. Brada kralja Matjaža pa je ostala rasti in ko se bo devetkrat omotala okoli mize, se bo kralj Matjaž prebudil. Takrat bo sredi zime pred jamo zrasla lipa, ki bo cvetela od polnoči do ene zjutraj in se nato posušila. Jama se bo odprla in iz nje bo prišel kralj Matjaž z svojimi junaki ter zatrl krivico s sveta, zavladal Slovencem in zopet bodo prišli zlati časi.   …in koder bode njegova brada devetkrat okoli mize zrasla, ga bode gora nazaj dala, da srečno vlada slovenski rod…     Celotna prireditev Gradovi kralja Matjaža pričara zabaven, aktiven in razigran vikend v naravi, namenjen vsem generacijam. Združuje, povezuje in odpira vrata domišljiji, vse to kralju Matjažu v čast. Organizatorji vabijo, da se  pridružijo na tej čarobni zimski prireditvi pod koroško goro Peco. Tekmovalci potrebujejo domišljijo in umetniško žilico ali pa se prireditve udeležite zgolj kot obiskovalci in so oglejte čudovite umetnine graditeljev... Ker pa kralja Matjaža še vedno čakamo, se bodo njemu v čast in njegovi prebuditvi, organizatorji in vneti udeleženci kreativno in ustvarjalno izražali namesto njega. Mirjana Ivanuša-Bezjak    

preberi več

Pritožbe gostov v turističnih namestitvah – priložnost za izboljšavo

5.01.2018

Sodobni turist je vse bolj zahteven in izbirčen ter občutljiv. Gost je zadovoljen le v primeru, če mu izpolnimo pričakovanja,  ki so se mu porodila ob brskanju po »internetni poplavi« najrazličnejših podob z motivi »idealnih potovanj in počitnic«. Gost si želi dobiti kar največjo vrednost za svoj denar (value for money).     Pritožbe gostov so za turistično-gostinsko podjetje zelo pomembne. Pomembno je, da podjetje spremlja pritožbe na vseh področjih, saj le tako lahko ugotovi, kje se pojavljajo težave in na katerih segmentih izgubljajo kupce.      Vsakokratna kakovost storitve vodi v zadovoljstvo gostov. Le-ta pa posledično vodi v njihovo zvestobo. Vendar je zadovoljstvo le povprečen rezultat dobre storitve, ki ni zadosten razlog za zvestobo gosta. Pogoj za uspešnost podjetja so njegove zadovoljne stranke. Podjetje mora najprej doseči zadovoljstvo svojih strank; nato pa mora to zadovoljstvo nadgraditi in preseči povprečnost. S tem dosežemo navdušenje strank; to navdušenje pa nato vodi v zvestobo. Na te navdušene stranke imajo pritožbe lahko velik vpliv. Podjetje preseže povprečnost tako, da zadovoljstvo gostov izboljša. To pa lahko naredi le tako, da ve, kaj si gost pri določeni storitvi želi in kaj ga  moti.   Pritožbe (ki jih v osnovi ne maramo) so torej kritična oblika izražanja mnenja in komunikacije gostov z podjetjem oz. zaposlenimi. Pritožbe gostov za podjetje predstavljajo priložnost za odpravo določenega problema. Pritožbe nam dajejo idejo in možno smer izboljšave problema. Reševanje pritožb je priložnost za podjetje. Brez pritožb ne bi bilo zadovoljnih in zvestih gostov.  Brezplačen Wi-fi povezava je za goste najpomembnejši element ponudbe. Najpomembnejša za goste in za zaposlene je vsekakor kvaliteta storitev. Dobra storitev je sestavljena iz mnogih drobnih elementov (prijaznost, gostoljubnost, pozornost, ponudba, opremljenost,..) s katerimi želimo zagotoviti pričakovanja gostov. Z namenom, da bi kar najbolj zadovoljili pričakovanja gostov moramo poznati kaj so najpogostejše pripombe oz. pritožbe gostov.   5 najpogostejših pritožb gostov v zasebnih nastanitvah (anketa revije TU!)   Ni interneta oz. slabo deluje  Gostje so navajeni na internetno povezavo in wi-fi dostop povsod. Internetna povezava je pomembna tako kot elektrika ali voda. Turisti imajo s seboj svoje prenosne računalnike ter tablice in mobilne telefone. Na njih delijo svoje slike in občutke ter želijo biti na tekočem z novicami. Zato je nedostopnost do interneta največja zamera oz. pritožba gostov.  Neprijaznost gostiteljev  Prijaznost in gostoljubnost ter prisrčnost so temelj turizma. In nasmeh je še vedno najpomembnejša lastnost dobrega gostitelja. V trenutku ko gost prestopi prag vašega objekta –lokala – postane tudi naša odgovornost. V vsakem trenutku mu moramo biti na razpolago (na nevsiljiv način). Tudi v primeru neugodnega gosta lahko marsikaj rešimo z ljubeznivim pristopom in nasmehom.   Ni možna povrnitev depozita  Depozit predstavlja zavarovanje v primeru povzročitve škode, ki je bila povzročena s strani gosta zaradi odpovedi rezervacije. V zadnjem času je depozit pričakovan in priporočljiv. Pred plačilom depozita- kavcije – akontacije- mora gostitelj gosta seznaniti z pogoji odpovedi rezervacije ali rokov, ko se le-ta vrača delno ali v celoti. Primer: V kolikor gost odpove rezervacijo en mesec pred rezerviranim terminom se depozit vrača v celoti. V kolikor rezervacijo odpove nekaj dni pred prihodom se depozit ne vrača- saj je verjetnost zasebte te sobe zelo mala.  Apartma v realnosti ne izgleda kakor na fotografijah  Fotografije nastanitvenega objekta ter opreme morajo biti kvalitetne in verodostojne. Slome in opisi ter informacije o naši ponudbi morajo biti resnične ter točne in preverjene. Iskrenost je ena od temeljnih vrednot in največji adut za dolgoročni uspeh  v turizmu.  Dodatna doplačila storitev brez predhodnega obveščanja  Večkrat smo slišali za primere ko so gostje morali doplačevati uporabo klima naprav ali parkirnega prostora ali drugih storitev. Nikoli ne smemo gostov spraviti v takšen neugoden položaj. V vsakem primeru moramo gosta obvestiti o eventualnem doplačilu pred njegovo rezervacijo nastanitve.     Drugi vidik in zorni kot pritožb pa je analiza le-teh.  Na pritožbe je potrebno vedno reagirati in jih reševati. Če se uporabniki pritožijo in je pritožba ugodno rešena, bo več kot 90 % strank zvestih ponudnikov storitev. Nasprotno pa v primeru, če pritožba ni rešena, stranke niso zadovoljne in manj kot 60 % jih še ostane zvestih ponudnikov po prvi nerešeni pritožbi. Zato je zelo pomembno, da turistično-gostinska podjetja pozitivno rešujejo upravičene pritožbe, neupravičene pa argumentirano zavrnejo. Ne smemo pozabiti, da so nezadovoljni tudi določeni gostje, ki se ne pritožijo. Ti ostanejo še nekaj časa zvesti podjetju, po nekajkratnem razočaranju pa praviloma odidejo h konkurenčnemu ponudniku. S hitrim in uspešnim reševanjem pritožb podjetje spodbudi tudi tiste goste, ki se sicer ne pritožujejo, čeprav bi se lahko, da sporočijo svoje upravičene pritožbe. Na tak način najlažje ugotovimo glavne vzroke za pritožbe strank in jih kar najhitreje odpravimo.   Naj bo namen tega članka večja pozornost vseh vodij in zaposlenih pri sprejemanju in obravnavanju pritožb gostov ter njihovemu reševanju. Sprejmimo pritožbo kot veliko priložnost (za izboljšavo).   mag. Mirjana  Ivanuša-Bezjak mag. Sonja Kreslin

preberi več

Šport

Poleti v Planici 2018

19.01.2018

Izvedba 25. mednarodnega seminarja Seishukai v Marienkronu, Avstrija, januar 2018

12.01.2018

Conte osupnil upravo in oškodoval Chelsea

9.06.2017

Miran Pritekelj. Po reakcijah sodeč sem navdušil vse prisotne!

9.06.2017

Vse o paradi plesa.

preberi več

Kličejo me Tovariš. Največ sem pedagog, manj sem koreograf in skoraj nikoli plesalec.

9.06.2017

Vse o paradi plesa.

preberi več

Keku novo priznanje na Hrvaškem

9.06.2017

Hrvaški nogometni vrh je z novim priznanjem izkazal čast slovenskemu strategu Matjažu Keku, ki je Rijeko popeljal do prvega naslova državnega prvaka v zgodovini kluba.

preberi več

Kultura

21. februar so Združeni narodi izbrali za mednarodni dan maternega jezika

21.02.2018

Brezčasne pesmi in poezija Franceta Prešerna

8.02.2018

Razstava ob 100. obletnici delovanja Narodne galerije v Ljubljani ter izdaje znamke

7.02.2018

V letu 2018 bosta evropski prestolnici kulture malteška Walleta in nizozemski Leuwarden

9.01.2018

Dr. Milan Zver: Izražam Vam svojo podporo v prizadevanjih za ohranitev dejavnosti kulturnega centra in muzeja Hostla Celica

13.12.2017

Žive jaslice tudi letos v Postojnski jami

10.12.2017

Leto 2017 je še vedno Plečnikovo leto

10.11.2017

Nagrobni spomeniki so naš večni spomin in opomin

Nagrobni kamen (nagrobnik) ali epitaf je spomenik umrlemu na grobu, pogosto na pokopališču, redkeje v sakralnem prostoru, parku, Spomenik ali javni spomenik je objekt, ki so ga zgradili ali oblikovali prvenstveno zaradi njegove spominske ali druge simbolične funkcije. Posvečeni so osebam ali dogodkom, redkeje državam, živalim, predmetom. Običajno jih postavljajo vladajoči sloji; častijo pa osebe in dogodke, ki neposredno ali posredno častijo postavljavce, njihova prepričanja, ideje. Tradicija postavitve kamnitih obeležij, tj. nagrobnih spomenikov, obstaja od začetkov razmišljujočega sodobnega človeka. Nastala je iz zavesti, da mrtvega človeka ni prav prepustiti naravi in zverem, zato je človek trupla začel zakopavati v plitve jame, ki jih je pokril in obtežil s kamenjem. Pozneje so trupla začeli zakopavati globlje, nad grob pa so postavili kamen in vanj vklesali ime pokojnega. Sčasoma so v okolici naselbin določili prostor za pokopavanje človeških trupel, kar je vodilo v nastanek pokopališč, grob pa je od takrat naprej tradicionalno vključeval kamen z napisom imena pokojnega. Spominskem parku Navje (prej Pokopališče sv. Krištofa) je ljubljanski spominski park, ki sta ga leta 1936 uredila arhitekta Jože Plečnik in Ivo Spinčič. Od 18. stoletja pa do leta 1936 je bilo na tem mestu in na območju današnjega Gospodarskega razstavišča pokopališče, ki so ga mestne oblasti preselile na lokacijo današnjih Žal. V park Navje so bili prenešeni posmrtni ostanki oziroma nagrobniki slavnih Slovencev. Park ima obliko podolgovatega pravokotnika, v njem je arkadna veža, t. i. »Slovenski panteon«, zasnovan v klasicističnem slogu, ki je bil zgrajen že sredi 19. stoletja na vzhodnem robu starega pokopališča. Nagrobniki so razvrščeni pod tem ostreškom in po trati. Na koncu parka stojijo štirje Plečnikovi stebri, ki so prej stali pred stavbo Glasbene matice. Od leta 2001 je Navje zavarovano kot kulturni spomenik državnega pomena.   V parku je pokopan tudi slovenski pesnik Valentin Vodnik. Na njegovem nagrobnem spomeniku je zapisan zadnji verz njegove pesmi Moj spomenik. »Ne hčere ne sina po meni ne bo, dovolj je spomina: me pesmi pojo" Enak tekst se nahaja tudi na zadnji strani njegovega kipa na Vodnikovem trgu v Ljubljani.   Mirjana Ivanuša-Bezjak

1.11.2017

preberi več

Slovenci v zamejstvu in slovenska narodna skupnost

Slovenci v zamejstvu ali zamejski Slovenci so naši rojaki, ki prebivajo v zamejstvu;  slovensko zamejstvo pa so tista obmejna področja štirih sosednjih držav, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost. V obmejnih področjih sosednjih držav so Slovenci torej avtohtono prebivalstvo, saj njihova naseljenost na tistem ozemlju sega v davnino.  Področja sosednjih držav, kjer prebiva avtohtona slovenska narodna skupnost, in Republika Slovenija tvorijo Skupni slovenski kulturni prostor. Avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah je z Republiko Slovenijo, ki je njena matična domovina in država zaščitnica, zelo tesno povezana. Povezanost je zlasti izrazita na kulturnem, prosvetno-izobraževalnem, gospodarskem in političnem področju. Poleg Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu obstaja na državni ravni v Republiki Sloveniji tudi politično telo, imenovano Svet za Slovence v zamejstvu, ki vključuje tudi predstavnike zamejskih Slovencev in je zadolženo  za sooblikovanje slovenske nacionalne politike na področju sodelovanja in skrbi za Slovence v zamejstvu.  Avtohtona slovenska narodna skupnost obstaja v vseh štirih sosednjih državah, njena številčnost, njen položaj in status pa se od države do države pomembno razlikujejo.  Najštevilčnejša, najmočnejša in najbolj zaščitena je avtohtona slovenska narodna skupnost v Republiki Italiji.  Naj na tem mestu še omenimo, da se za označevanje avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah pogosto uporablja tudi oznaka avtohtona slovenska manjšina ali, krajše, slovenska manjšina.   Avtohtona slovenska narodna skupnost v Republiki Italiji poseljuje širši obmejni pas v treh pokrajinah Avtonomne dežele Furlanije-Julijske Krajine: pokrajino Trst oziroma Tržaško pokrajino, pokrajino Gorica oziroma Goriško pokrajino in pokrajino Videm oziroma Videmsko pokrajino ter Kanalsko dolino. Ocene števila pripadnikov slovenske narodne skupnosti v  Italiji se gibljejo med 70.000 in 80.000 pripadnikov.  V Tržaški in Goriški pokrajini je narodna skupnost pomembno zaščitena; v Videmski pokrajini si Slovenci prizadevajo za ustrezni nivo zagotavljanja manjšinskih pravic.  Leta 2001 je bil sprejet Zakon o zaščiti slovenske manjšine v Italiji (38/01), kar predstavlja pomemben mejnik v odnosu Italijanske republike do slovenske narodne skupnosti na svojem ozemlju. Glavnina avtohtone slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji živi v južnih predelih Zvezne dežele Koroške. Manjši del avtohtone slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji pa živi tudi v Zvezni deželi Štajerski; predvsem v Radgonskem kotu in na nekaj drugih mestih ob slovensko-avstrijski meji (Sobota, Arnež, Ivnik, Lučane itd.). Slovencev na Koroškem je po naših ocenah med 20.000 in 40.000, avtohtonih Slovencev v Zvezni deželi Štajerski pa je le približno 5.000.  Na Madžarskem živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti med reko Rabo na severu in slovensko mejo na jugu. Pokrajina se imenuje Porabje, njeno središče pa je Monošter. V Porabju živi približno 3.000 Slovencev. Porabski Slovenci so precej dobro organizirani in se kot majhna narodna skupnost v zadnjih letih kar uspešno razvijajo.  Problem je le ta, da živijo na področju, ki je gospodarsko povsem nerazvito in je zato izseljevanje še močno prisotno.   Ker je to dejstvo v slovenski zavesti manj prisotno, je potrebno še toliko bolj poudariti, da avtohtona slovenska narodna skupnost obstaja tudi v Republiki Hrvaški. Njeni pripadniki poseljujejo nekatera območja ob meji z Republiko Slovenijo. Gre predvsem za kraje v severni Istri, reškem zaledju, Gorskem kotarju in Med(ži)murju, pa tudi v Obkolpju in Obsotelju. Številčnost avtohtonega slovenskega prebivalstva v Republiki Hrvaški se ocenjuje na približno 3.500 pripadnikov. Na lokalni ravni uživa ta skupnost zaenkrat le malo kolektivnih manjšinskih pravic. Poleg Slovencev, ki jih obravnavamo kot pripadnike avtohtone narodne skupnosti, živi na Hrvaškem tudi precej močna izseljenska skupnost, ki šteje več kot 10.000 slovenskih rojakov. Ti Slovenci so se zlasti v večjih industrijskih, turističnih in vojaških centrih naseljevali vse od začetka industrijske dobe, še posebej pa v 20.stoletju. Slovenci v zamejstvu in po svetu so zelo aktivni. Na prvem programu Radia Slovenija je vsak petek ob 21.05 uri oddaja z naslovom Slovencem po svetu. Spletna stran - http://svsd.rtvslo.si/svsd - predstavlja stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Pomembno vlogo ima tudi Svetovni slovenski kongres. Svetovni slovenski kongres (SSK) je organizacija, ustanovljena ob osamosvojitvi Slovenije. Je odsev zgodovinskega trenutka, ki je povezal Slovence doma in po svetu. Svetovni slovenski kongres je vseslovenska organizacijska skupnost, ki povezuje in združuje Slovence doma in po svetu na temelju zavezanosti slovenstvu, ne glede na nazorske, strankarske in druge razlike. Osnovni namen Svetovnega slovenskega kongresa je doseči, da se ljudje slovenskega rodu in porekla po vsem svetu čutimo kot  posebna, svojska skupnost. Njegovo delovanje naj slehernemu Slovencu, naj prebiva kjerkoli že, prebudi občutje za slovenstvo v njegovem okolju. SSK s tem, da povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence, izpolnjuje zgodovinsko izročilo naših dedov iz leta 1848, to je program o Zedinjeni Sloveniji. Tako si Kongres prizadeva povezovati slovenstvo z namenom, da ohranimo in obranimo čut za slovenski jezik in kulturno izročilo, slovenski duh in narodno samozavest, ter da okrepimo in utrdimo čut za slovensko državnost.   E-publikacija namenjena Slovencem po svetu in zamejstvu je http://www.rodnagruda.si/ objavlja aktualne in zanimive informacije o dogodkih.   Mirjana Ivanuša-Bezjak

28.10.2017

preberi več

Slovenci po svetu so zelo aktivni

Slovenci po svetu so po besedilu Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja zdomci in izseljenci, ki bivajo v sosednjih državah zunaj območja opredeljenega kot zamejstvo in v ostalih evropskih ter izven-evropskih državah. Tako imamo pravzaprav dve kategoriji Slovencev po svetu: zdomci in izseljenci. Naši rojaki - zdomci so po večini naseljeni v državah EU (Avstrija, Nemčija, Francija, Švedska,..) kot tudi v Švici in so razlogi za odhod iz matične domovine predvsem ekonomske narave. Največji del slovenske zdomske diaspore je tako v Nemčiji, na Švedskem in v Švici. Določeni razlogi so narekovali tudi nastanek slovenskega izseljenstva, ki pa se nahaja v državah preko oceanov. Tako so velike slovenske skupnosti v ZDA, Kanadi, Argentini in ostalih državah Latinske Amerike, Avstraliji ter državah Azije, Afrike in Oceanije, vendar v slednjih v manjšem številu. Posebej je zaznati, da se v kategoriji izseljenstva oz. v oddaljenih državah pojavljajo izseljenci iz "novodobnih" podjetnikov. Posebno poglavje po letu 1991 (razpad bivše Jugoslavije) pa predstavljajo slovenski rojaki v republikah bivše Jugoslavije. Tako so slovenska društva na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni Gori in v Makedoniji. Razpad Jugoslavije je naše rojake na tem območju tako rekoč čez noč opredelil kot državljane drugih držav, vendar jih vez z matično domovino, slovenskim jezikom in kulturo vedno bolj ponovno navezuje na Republiko Slovenijo. Urad Vlade Republike Slovenije v zamejstvu in po svetu tako v svojem delokrogu posebno pozornost polaga samemu sodelovanju s slovenskimi društvi po svetu kot tudi spremljanju njihovega "pravnega in socialnega statusa" v državah v katerih živijo in to vse v skladu z normami EU. Prvi rojaki so domovino zapuščali že v zadnji četrtini 19. stoletja, nato so odhodi potekali v "intervalih" v 30.-tih letih, po II. svetovni vojni in nato še v 50.-tih in 60-tih letih, kjer pa je odhod narekoval predvsem gospodarski vidik. Tako se danes v teh državah srečujemo že s tretjo, ponekod tudi s četrto generacijo Slovencev. In ravno tem je potrebno nameniti največ skrbi, da se s starejšimi generacijami slovenstvo ne konča. Pri tem je potrebno tudi upoštevati spremembo situacije, časa in potreb novih generacij kar pa lahko v veliki meri uresničimo samo s skupnimi močmi in nalogami - Slovence v matični domovini in Slovencev po svetu. Po ocenah Urada Vlade RS za Slovence (http://www.uszs.gov.si/si/  se Slovenci po svetu nahajajo in živijo:  Slovenci v državah nekdanje SFRJ: BIH (6.000), Srbija (10.000), Makedonija (500), Črna gora (100)   Slovenska pretežno ekonomska migracija v evropskih državah Nemčija (40.000), Francija (10.000), Švica (5.000), Švedska (5.000), Benelux (8.000), VB (1.500) – vračanje starejših generacij in odhodi novih   Slovensko izseljenstvo (ekonomska, politična migracija) ZDA (200.000), Kanada (40.000), Argentina (25.000), Urugvaj (1.000), Brazilija (1.000), Venezuela (500), Afrika, Arabski polotok (500), Avstralija (20.000) Organiziranje Slovencev zunaj RS je zelo razgibano in pestro glede na oblike: Kulturne ustanove Verske ustanove Politična združenja Izobraževalne in znanstvene ustanove Športna združenja Mediji Gospodarska združenja Poslovni klubi Slovenci po svetu predstavljajo neprecenljivo povezavo z domovino in ponosno zastopajo svoje slovenske prednike, ki so pred leti iskali svoje priložnosti v tujini ter se tam naselili. Na prvem programu Radia Slovenija je vsak petek ob 21.05 uri oddaja z naslovom Slovenci po svetu. Mirjana Ivanuša-Bezjak

27.10.2017

preberi več

52. Borštnikovo srečanje v Mariboru

Borštnikovo srečanje je najstarejši in najuglednejši gledališki festival v Sloveniji. V desetih dnevih ( od 20.10.2017 do 29.10.2017) si bodo obiskovalci ogledali tekmovalne in spremljevalne predstave, prisluhnili strokovnim pogovorom ter se udeležili drugih kulturnih dogodkov na različnih prizoriščih.    slika: Slovesko narodno gledališče Maribor Posebne pozornosti je deležna podelitev Borštnikovega prstana – vsako leto ga prejme igralka ali igralec, ki je zapustil globoko umetniško sled. Letošnja prejemnica prstana je Saša Pavček, ki je poleg gledališča dejavna tudi kot pesnica, esejistka in dramatičarka ter je redna profesorica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani.   Ob tekmovalnih si lahko obiskovalci ogledate tudi nekatere druge vidne repertoarne dosežke minule sezone. Prav tako se v času festivala v Mariboru in tudi širše zgodijo še različni kulturni dogodki in takšni, ki so kulturološkega pomena, kjer velja posebej poudariti strokovne pogovore po tekmovalnih predstavah. Ignacij Borštnik (1858, Cerklje na Gorenjskem) – po katerem se imenuje festival - velja za utemeljitelja umetniškega gledališča na Slovenskem. Bil je prvi režiser v sodobnem smislu besede in mojstrski oblikovalec najzahtevnejših vlog, zlasti v modernem realističnem sporedu na prelomu 19. in 20. stoletja.   Več informacij najdete na https://www.borstnikovo.si/ ter na FB strani https://www.facebook.com/FestivalBorstnikovoSrecanje   Mirjana Ivanuša-Bezjak

23.10.2017

preberi več

Digitalna kulturna dediščina slovenskih pokrajin na portalu

Regijski portal Kamra je (www.kamra.si) spletno mesto, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Digitalizirane vsebine so tako dostopne z enega mesta, kreirane pa v tistih organizacijah, ki so vsaka za svoje področje najbolj kompetentne. Kamra jim daje v uporabo brezplačno infrastrukturo in usposablja nove partnerje, da lahko tudi vsebine lokalnega pomena predstavijo v digitalni obliki preko svetovnega spleta. Vsebine Kamre so predstavljene kot zgodbe, s spremnimi besedili ter pripadajočimi digitaliziranimi objekti in metapodatki. Na Kamri spoznavamo zgodbe, ki so za neko področje značilne, zanimive in v interesu lokalne skupnosti kot na primer: predstavitve lokalnih avtorjev oz. znamenitih oseb; dokumenti in fotografije značilnih lokalnih društev; razglednice krajev iz različnih časovnih obdobij; dela lokalnih umetnikov, njihove biografije, katalogi razstav; znamenite zgradbe, zgodbe ljudi, ki so v njih živeli in še marsikaj drugega. Uporabniki tako lahko dostopajo do vsebin, ki so bile do zdaj skrite v skladiščih knjižnic, arhivov in muzejev, arhivih društev ali predalih šolskih zbornic. Zbirke lahko komentirajo ali si oblikujejo svoje lastne vmesnike z izbranimi vsebinami. Portal Kamra upravlja Osrednja knjižnica Celje ob tesnem sodelovanju z osrednjimi območnimi knjižnicami, v katerih je sedež regijskih uredništev, in Združenjem splošnih knjižnic. Vsebine portala Kamra so od marca 2010 dostopne tudi preko evropske digitalne knjižnice, Europeane, http://europeana.eu. Namen portala Kamra ni arhiviranje velikih količin digitaliziranega gradiva, kot je na primer sistematično digitalizirana zbirka več letnikov periodike. Tovrstni rezultati digitalizacije so objavljeni na portalu dLib.si. Na portalu Kamra objavljamo manjše, ciljno izbrane lokalne digitalne zbirke, v katere združujemo objekte, katerih originali so lahko shranjeni na različnih lokacijah. Vsebine so primarno predstavljene kot zgodbe, s spremnimi besedili ter pripadajočimi digitaliziranimi objekti in metapodatki. Kakšne vsebine najdemo na Kamri? Organizacije v regijah ali lokalnih skupnostih za objavo izbirajo tiste vsebine, ki so za to področje značilne, zanimive in v interesu lokalne skupnosti. To so lahko: predstavitve lokalnega avtorja oz. znamenite osebe, ki vključuje njegova dela v digitalni obliki, fotografije, razglednice rojstne hiše, avdio zapis njegovega govora ali interpretacija njegovih del, video zapis literarnega večera ali proslave v njegov spomin. dokumenti značilnih lokalnih društev: delovanje društva, življenjske zgodbe ustanoviteljev in ključnih akterjev, njihovi teksti, avdio zapisi, spomini njihovih potomcev in prijateljev, razglednice kraja iz različnih časovnih obdobij, zgodbe, ki se navezujejo na lokacije razglednic, njihovi lastniki, raziskovalne naloge, ki nastanejo v lokalnih izobraževalnih ustanovah in jih povežemo z drugim gradivom, ki je vsebinsko povezano s temo naloge, avdio in video zapisi lokalnih dialektov, ki so povezani z gradivi, ki jih opisujejo in dokumentirajo, artoteke lokalnih umetnikov, njihove biografije, katalogi razstav, intervjuji z umetniki, filmsko domoznansko (primarno in sekundarno) gradivo, vsebine, vezane na naravne in kulturne turistične znamenitosti v lokalni skupnosti, lokalne etnografske vsebine (kako so živeli…, folklora, domače obrti, običaji itd.), znamenite zgradbe, zgodbe ljudi, ki so v njih živeli. Poiščite skrite zaklade iz slovenske kulturne dediščine- skozi okna »kamre«. Ne spreglejte tudi Facebook strani - https://www.facebook.com/portalkamra/. Portal je preveden tudi v angleški in italijanski ter madžarski jezik. Mirjana Ivanuša-Bezjak

22.10.2017

preberi več

Slovenski slovarji na enem mestu

Spletni portal Fran (http://fran.si/) združuje slovarje, slovenistične jezikovne vire in portale, ki so nastali ali še nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ter slovarje, ki so v okviru dela na tem inštitutu dobili digitalno obliko. Omogoča tudi iskanje po drugih izbranih slovenskih jezikovnih korpusih. Namen portala je omogočiti dostop do slovarskih informacij čim širšemu krogu uporabnikov, zato omogoča tako povsem preproste kakor tudi zelo kompleksne poizvedbe. Portal Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je uporabnikom prosto dostopen na svetovnem spletu. Portal vključuje sledečo zbirko slovarjev: Slovar slovenskega knjižnega jezika eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika Slovenski pravopis ePravopis – Slovenski pravopis Slovar novejšega besedja Slovar slovenskega knjižnega jezika Sprotni slovar slovenskega jezika Slovar slovenskih frazemov   Naj bo ta članek povabilo bralcem, da bodo uporabljali omenjene slovarje in skrbeli za izborni slovenski jezik. p.s. Ne veste kaj pomeni pridevnik »izboren« ? Poglejte v Slovar slovenskega knjižnega jezika. Mirjana Ivanuša-Bezjak

11.10.2017

preberi več

Zabava

Tam na bregu mož stoji, v roki metlo on drži - sneženi mož

20.02.2018

LEGO® Education šolam ponuja nove ustvarjalne dejavnosti LEGO® Education Maker

11.02.2018

Dan brez računalnika v največji slovenski igralnici Karakondžula v Mariboru

3.02.2018

Nova igra Cryptocoinopoly je Monopoly za ljubitelje kriptovalut

4.01.2018

Brezčasno pesem Silvestrski poljub poslušamo že 47 let

31.12.2017

Čarobni zvok lajne v mestu iz instrumenta v obliki zaboja z ročico

30.12.2017

Digitalna igrica CryptoKitties podira rekorde v prodaji

12.12.2017

Tekmovanje Rubik: Ljubljana Open 2017

11.11.2017

Nominacija v štirih kategorijah glasbene nagrade Grammy za slovensko glasbeno skupino Perpetuum Jazzile

3.11.2017

Gospodarstvo in finance

{Petra Škarja} Virus »TO SE NE SPODOBI «

11.02.2018

Virusu so priučena in pridobljena (pomembno: ne naravna) prepričanja, mišljenja, ki so glavni zaviralci uspeha in doseganja pristne sreče pri večini ljudi v Sloveniji. Odstranimo jih.   Na ta virus me je spomnila Andreja: »Virus Slovenije: »To se pa res ne spodobi ....  Sama verjetno veš, da se za podjetnico res ne spodobi imeti metuljčkov na avtomobilu, saj te ne bodo jemali resno.« Ja, na svojem črnem avtomobilu imam čudovite bele metuljčke.  »Ljudje ne vedo, da si, ne glede na to da si podjetnica, tudi nežna ženska, ki so ji všeč »punčkaste stvari«. V današnji družbi se tudi ne spodobi, da gre mama dveh otrok enkrat ali dvakrat na mesec s prijateljicami na kavo ali koncert. Drugi namreč ne vedo, da tudi mama, katere dan je večinoma rutinski oziroma približno enak vsakemu drugemu dnevu, potrebuje sprostitev in malo odraslega pogovora. To ne pomeni, da bo zapustila partnerja ali da zanemarja otroke. Ne spodobi se tudi ob koncih tedna spati malo dlje, saj si označen za lenobo. Nihče pa ne ve, da si do dveh zjutraj skrbel za bolnega otroka ali delal za računalnikom za dodatni zaslužek. Ne spodobi se povedati svojega mnenja, saj ljudje hinavsko pravijo, da cenijo iskrenost ...«   Ste opazili, da imamo v življenju ogromno napisanih in še več nenapisanih pravilnikov, kako živeti? Obstaja pravilnik, kako: - MORA biti napisana knjiga (ne, po teh pravilnikih sodeč ta knjiga ni napisana pravilno – že smeškoti v knjigah so PREPOVEDANI!) - se MORAMO vesti v različnih okoljih - se MORAMO oblačiti v različnih okoljih - MORAMO govoriti v različnih okoljih - MORAMO napisati prošnjo za delo, dopise, e-sporočila ... - MORAMO predavati, če smo govorniki - MORAMO sedeti, stati, jesti, piti, hoditi ... - MORAMO vzgajati otroke - MORAMO biti urejeni, se vesti kot podjetniki, kot zaposleni, kot študentje ... - MORAMO osvajati moške/ženske - ... Lahko bi naštevala in naštevala brez konca. Ena od naravnih stvari, ki nam je dana, je naše življenje. To, da SMO. Za to ne potrebujemo pravilnikov in navodil. To znamo. Otroci ZNAJO ŽIVETI. Pozneje postajamo vedno bolj »pametni«, vedno bolj izobraženi, vedno več znanj imamo ... In takrat začnemo iskati »navodila za življenje«, ki jih kot »nevedni« otroci nismo potrebovali. Vse to bi bilo v redu, če ne bi ob tem izgubljali lastne kreativnosti, ustvarjalnosti, edinstvenosti, to je privilegijev, ki so nam bili dani ob rojstvu.   »The more you know, the less you understand.« citat iz knjige TAO TE CHING (Prevod: Več VEŠ, manj RAZUMEŠ.) Osebno menim, da je seveda nujno potrebno, da imamo neka pravila, da sistemi sploh lahko obstajajo in delujejo. Vendar naj vas ta pravila ne ohromijo do te mere, da pozabite, kdo ste, kaj čutite, kaj je vaša prava narava. Ne dovolite, da še naprej postajamo sprogramirani klonirani roboti, ki izpolnjujejo ukaze z namenom energijskega polnjenja sistemov in gospodarstva. Škoda bi bilo tako izjemnih bitij zgolj za to. Poglejte naokoli, kako delujejo najuspešnejši ljudje s svojega področja. Tisti, ki nekaj delajo DRUGAČE, ne po natančno določenih pravilnikih (v zvezi s katerimi se redko kdo vpraša – kdo je ta pravila sploh določil in s kakšnim namenom). So res EDINSTVENI. Edinstveni v besedah in dejanjih. Le takšni so zmožni postavljati nove trende, uvajati spremembe. Le takšni vodijo k hitremu napredku. Če bi vsakič, ko v naših vaseh slišim besede: »... ampak to se pa res ne spodobi ...« vrgla kovanec v našo reko Mirno, bi reko že davno zasula. Ko vam naslednjič kdo reče (ali še bolj pomembno – ko si to rečete sami): »TO SE NE SPODOBI ...« in začutite, da vas to prepričanje omejuje na vaši poti, se hitro opomnite: »Ojej, alarm, virus, virus, virus ...« in pojdite stran. Ne dovolite, da vas okuži. Če ste okuženi, ga ozdravite, ker vam ne prinaša nič dobrega ...   Petra Škarja   5tra je skodrana predavateljica, mlada podjetnica ter avtorica petih knjižnih uspešnic med katerimi je najbolj znano delo Ameriški milijonarji so spregovorili. Njena zadnja knjiga CAMINO - Od suženjstva do svobode je zapis o poti, ki ji je predstavljala osebni prehod. Prehod iz lastnega suženjstva do svobode, suženjstva kot posledice travme iz otroštva, s katerimi posledicami sem se borila vse do sedaj. Pripravljena sem bila iti na konec sveta, da se rešim teh okov, ki so postajali vse težji in težji in pod katerimi bremeni sem klecala spet in spet. In prav to sem storila. Šla na konec sveta (Fisterra) iskati preprosto - lahkotnost in svobodo! Camino je narava, katere del postaneš. Camino je čas, ki ga imaš, da spoznaš sebe. Camino so ljudje, ki jih srečaš, kjer te vsakdo na svojstven način obogati. Camino je pristnost - narave, življenja, odnosov. Camino je odločitev, da boš v življenju nekaj spremenil. In Camino je še nekaj, kar ni moč opisati, ampak lahko le doživiš.  http://www.petraskarja.com/        

preberi več

Prihajajo XXIII. zimske olimpijske igre – Pjongčang 2018 in tudi priložnostni tematski znamki

6.02.2018

Pošta Slovenije je 26.1.12018 izdala dve znamki s katerima obeležuje XIII. zimske olimpijske igre – Pjongčang, 9.–25. februar 2018. Tokrat bo zimsko olimpijado gostila azijska država – Južna Koreja. V času od 9. do 25. februarja 2018 bo v Pjongčangu (PyeongChang) približno 6.500 športnic in športnikov, ki bodo nastopali v osemnajstih različnih disciplinah, spremljalo jih bo tudi večje število funkcionarjev. Slovenci so od leta 1992 do danes na zimskih igrah osvojili skupno 15 odličij, največ, osem, na zadnjih igrah v Sočiju 8, v Lillehammerju in Vancouvru po tri ter v Salt Lake Cityju eno. Naši izbrane tekmovalke in tekmovalci bodo nastopili v sedmih panogah, in sicer v alpskem smučanju, biatlonu, deskanju na snegu, hokeju na ledu, prostem slogu, smučarskih skokih ter teku na smučeh. Napoved o morebitnih odličjih je nepredvidljiva. Želimo, da bi se vsaj delno ponovil Soči! Po zadnjih novicah je Pjongčang že pripravljen na sprejem športnic in športnikov iz vsega sveta, ki bodo z novim, ultra hitrim vlakom v slabih treh urah prispeli z mednarodnega letališča Inčeon na prizorišče iger. Varnost je prireditelj zagotovil, zlasti še, ker se bo iger po zadnjih informacijah udeležila tudi sosednja Severna Koreja. Pošta Slovenije bo tudi tokrat izdala malo polo s šestimi večbarvnimi znamkami (3 x 2) z motivoma hokeja na ledu in moškega smučanja. Oba motiva sta prikazana kot silhueti. To bo že osma izdaja znamk v počastitev ZOI v mali poli. Izdan je bil tudi ovitek prvega dne z pripadajočim žigom.   Vsi bralci portala V fokusu bomo navijali za slovenske tekmovalce in uživali ob športnih dosežkih vseh tekmovalcev na olimpijadi.

preberi več

Pregovori – kralja Salamona so še kako aktualni v današnjem času

Salomon je bil sin Izraelskega kralja Davida, ki se je rodil približno 1000 let p.n.š. Ko je izvedel, da bo podedoval prestol, je Boga prosil za modrost in znanje, da bi zmogel voditi to veliko ljudstvo. Bog je uslišal njegovi prošnji, ter mu dal modrost in razumno srce. Kralj Salomon je dobro vladal, zato je bil to čas miru, pravičnosti in obilja v Izraelu. Glas o njegovem bogastvu, moči in modrosti je segel tudi preko meja njegove dežele, zato so ga tamkajšnji kralji pogosto obiskovali, da bi se lahko posvetovali z njim. Zapustil nam je dragocen zaklad, ki pa ni zakopan nekje na skritem mestu, temveč je dostopen vsakomur. Ta zaklad se nahaja v Bibliji, v knjigi pregovorov. Te pregovore je zapisal ali dal zapisati kralj Salomon. To so večne modrosti, ki jih je dobil po Božjem navdihu in govorijo o tem kako doseči zdravje in uspeh v življenju.  Tudi o medčloveških odnosih je govora. Čeprav so ti pregovori stari že tri tisoč let, so dandanes enako aktualni kot so bili takrat, ko so bili zapisani. Podobne misli lahko najdemo tudi v tem, kar so govorili različni preroki in modreci vseh religij sveta. Iz tega lahko sklepamo da je modrost samo ena in da izvira od Boga. Je večna in se s časom ne spreminja.  Različni viri navajajo, da je kralj Salomon temeljito proučeval te modrosti, preden jih je dal zapisati. Torej tudi njemu ni bilo vse prinešeno na pladnju, temveč se je moral zelo truditi, da je prišel do teh spoznanj. Čeprav modrost na prvi pogled zgleda zelo enostavna in jasna, kljub temu zahteva veliko dela in časa, preden jo zares lahko razumemo in uporabljamo. Vendar se nam vloženi trud prej ali slej večkratno povrne, saj nam pomaga do uspeha na vseh področjih življenja. Sedaj torej vemo, kje se zaklad nahaja in tisti, ki jim ga bo uspelo izkopati, lahko upravičeno pričakujejo uspeh v življenju.   Največ pozornosti kralju Salomonu najdemo v Prvi knjigi kraljev, kjer najdemo zaključek zgodovine Davidovega kraljevanja ter opis zgodovine Salomona. Prva ter druga Kroniška knjiga poročata o obdobju monarhije. Prva Kroniška vsebuje rodovnike od začetka sveta pa do začetka monarhije (Savla), nato govori o zgodovini Davida in Salomona, to obdobje je predstavljeno kot najlepše v zgodovini Izraela. V drugi Kroniški knjigi je še govor o Salomonu, ki se zaključi z njegovo smrtjo. Kralju Salomonu so  pripisane nekatere modrostne knjige: Pregovori, Pridigar, Knjiga modrosti, Visoka pesem ter nekateri Psalmi (72; 127). V teh knjigah se srečujemo z razmišljanjem o vseh najbolj zanimivih in pomembnih življenjskih vprašanjih: Kaj je življenje, zakaj živimo? Kakšen je smisel trpljenja?   Knjige, ki naj bi bile pripisane kralju Salomonu, imajo na začetku (Prg 1,1) zapisano, da je avtor Salomon oziroma da je Pridigar, Davidov sin, kralj v Jeruzalemu (Prd 1,1). Zato te knjige pripisujemo kralju Salomonu, modremu kralju ter Davidovemu potomcu. Čeprav so te knjige na začetku pripisane Salomonu, pa ni zgodovinsko potrjeno, da je te knjige napisal prav kralj Salomon. Knjige so tako pripisane Salomonu zaradi uvoda v teh knjigah, ni pa dokazano, da je to resnično. Ne glede na dejanske dogodke in osebe ter potek dogajanj v preteklosti so pregovori kralj Salamona še kako aktualni in vredni razmisleka.   SALOMONOVI PREGOVORI – PRVA ZBIRKA Kar kdo seje, to bo žel.   1 Salomonovi pregovori.   Moder sin razveseljuje očeta, nori sin pa je žalost svoje matere. Krivični zakladi nič ne koristijo, pravičnost pa rešuje smrti. GOSPOD ne pusti, da bi stradal pravični, zavrača pa pohlep krivičnih. Lena roka pripravlja revščino,roka pridnih bogatí. Kdor poleti spravlja, je dojemljiv sin,kdor ob žetvi dremlje, je sramoten sin. Glavo pravičnega bo pokril blagoslov, usta krivičnih pa nasilje. Spomin na pravičnega bo blagoslovljen, ime krivičnih bo strohnelo. Kdor je modrega srca, sprejema zapovedi,kdor je bedastih ustnic, se ugonablja. Kdor hodi v popolnosti, hodi varno,kdor pa izkrivlja svoje poti, bo razkrinkan. Kdor mežika z očmi, si zadaja bolečino,kdor je bedastih ustnic, se ugonablja. Usta pravičnega skrivajo vir življenja, usta krivičnih pa nasilje. Sovraštvo zbuja prepire, ljubezen pa pokriva vse napake. Na ustnicah razumnega počiva modrost, šiba za hrbet človeka brez pameti. Modri hranijo spoznanje, usta bedaka pa bližnjo pogubo. Imetje je bogatemu močna trdnjava, revščina siromakom poguba. Zaslužek pravičnega priteka za življenje, dohodek krivičnega pa za greh. Kdor se drži vzgoje, potuje v življenje, kdor zapušča opomin, zablodi. Kdor skriva sovraštvo, je lažnivih ustnic, kdor pa izreče žaljivko, je norec. Kjer je veliko besed, ne manjka greha, kdor je dojemljiv, pa brzda svoje ustnice. Jezik pravičnega je izbrano srebro, srce krivičnih je komajda kaj. Ustnice pravičnega jih hranijo veliko, bedaki pa mrjo, ker jim manjka razumnost. GOSPODOV blagoslov bogatí,pehanje ne doda ničesar. Kakor je norec vesel, da počenja hudobijo, tako je modrec vesel, da je moder. Strah krivičnika pride nadenj, željo pravičnih izpolni. Krivičnik premine, kakor gre mimo vihar, pravični pa stoji na trajnem temelju. Kar je kis za zobe in kar je dim za oči, je lenuh za tiste, ki ga najamejo. Strah GOSPODOV podaljšuje dni življenja, leta krivičnikov pa se krajšajo. Zaupanje pravičnih je veselo, pričakovanje krivičnih pa propade. GOSPODOVA pot je obramba popolnemu in poguba tem, ki delajo húdo. Pravični se nikdar ne premakne, krivični pa ne bodo prebivali v deželi. Usta pravičnega bodo poganjala modrost, hinavski jezik pa bo izruvan. Ustnice pravičnega izražajo dobrohotnost, usta krivičnih pa prevare. Dobra vaga v nebesa pomaga. Modri kralj Salomon je napisal na stotine pregovorov, ki se dotaknejo praktično vsakega področja v življenju človeka.

5.02.2018

preberi več

{Petra Škarja} Virus »KAJ IMAM OD TEGA ...«

Virusu so priučena in pridobljena (pomembno: ne naravna) prepričanja, mišljenja, ki so glavni zaviralci uspeha in doseganja pristne sreče pri večini ljudi v Sloveniji. Odstranimo jih.   »KAJ IMAM OD TEGA ...«   Boš pomagal sosedu, znancu? Saj bi, toda: »Kaj imam od tega?« Ta virus je v večini primerov neizrečen, a zelo usidran v naše misli. Saj bi pomagali drugim, a takoj se nam vsili misel, kaj imamo od tega? Obstajajo tudi ljudje, ki so na pol poti ozdravljenja tega virusa. Primer: Nekdo vas vpraša, kam bi lahko peljal svojega poslovnega partnerja na dobro poslovno večerjo. Imate znanca/soseda/prijatelja, ki ima restavracijo z res kakovostno hrano in postrežbo. Takoj veste, da bi bil to odličen naslov. Zato mu predlagate omenjeno restavracijo. Potem pa hitro »tečete«; k prijatelju, ki ima v lasti restavracijo, ki ste jo priporočili, in mu rečete: »Mimogrede, to stranko si dobil, ker sem te JAZ priporočil, samo toliko, da veš ...« Kot bi želeli reči: »Naredil sem ti uslugo, le glej, da mi jo nekoč povrneš, ali vsaj vedi, da sem ti jo naredil in si zato moj »dolžnik«; – torej, če te bom kdaj potreboval, pričakujem, da mi boš zato stal ob strani!« Delite pozitivne informacije, priporočajte dobre knjige, dobre seminarje, omenite dobre storitve in produkte, pohvalite drugim svojo kozmetičarko, frizerko ... Kaj imate od tega? Ne vem, ne znam podati odgovora, kakršnega bi verjetno večina želela slišati ... A verjamem v naslednje: Kar daš, to dobiš. Verjamem, da je eden od naravnih zakonov tudi ta, da kar daš, to dobiš. Bodi dober, delaj dobro, in dobro se ti bo povrnilo. Bodi slab, delaj slabo, in slabo se ti bo povrnilo. V naravi ni nič pozabljeno ali izgubljeno. Lahko lažemo drugim, lahko lažemo in skrivamo celo sebi, a naravi sami ne moremo. Poglejte ljudi, ki iskreno mnogo dajejo (ne posojajo, temveč DAJEJO; kadar daš z namenom, da boš od te iste osebe nekoč nekaj dobil, je to POSOJA usluge, ne DAJANJE) – to so ljudje, ki tudi mnogo dobijo. Ne rečem, da dobiš po isti poti in od istih ljudi, kot si jim dal. Ne. A dobiš vseeno. Od nekje drugje ... Včasih mora le preteči nekaj časa. Pa tudi – ljudje smo družbena bitja. Smo del nekega okolja. Ali ne bi bilo lepše za vsakega posameznika, če bi živel v okolju, kjer bi se delilo več pozitivnih zgodb, pozitivnih praks, kjer bi v ospredje prihajali res dobri produkti in odlične storitve in ne le tiste, ki imajo več sredstev za promocijo?   Ko vam naslednjič kdo reče (ali še bolj pomembno – ko si to rečete sami): »Kaj imam od tega ...« in začutite, da vas to prepričanje omejuje na vaši poti, se hitro opomnite: »Ojej, alarm, virus, virus, virus ...« in pojdite stran. Ne dovolite, da vas okuži. Če ste okuženi, ga ozdravite, ker vam ne prinaša nič dobrega ...   Petra Škarja   5tra je skodrana predavateljica, mlada podjetnica ter avtorica petih knjižnih uspešnic med katerimi je najbolj znano delo Ameriški milijonarji so spregovorili. Njena zadnja knjiga CAMINO - Od suženjstva do svobode je zapis o poti, ki ji je predstavljala osebni prehod. Prehod iz lastnega suženjstva do svobode, suženjstva kot posledice travme iz otroštva, s katerimi posledicami sem se borila vse do sedaj. Pripravljena sem bila iti na konec sveta, da se rešim teh okov, ki so postajali vse težji in težji in pod katerimi bremeni sem klecala spet in spet. In prav to sem storila. Šla na konec sveta (Fisterra) iskati preprosto - lahkotnost in svobodo! Camino je narava, katere del postaneš. Camino je čas, ki ga imaš, da spoznaš sebe. Camino so ljudje, ki jih srečaš, kjer te vsakdo na svojstven način obogati. Camino je pristnost - narave, življenja, odnosov. Camino je odločitev, da boš v življenju nekaj spremenil. In Camino je še nekaj, kar ni moč opisati, ampak lahko le doživiš.     http://www.petraskarja.com/        

4.02.2018

preberi več

Brigita Lazar Lunder: Z eno objavo na LinkedInu do 14 novih strank na Škotskem

Uporaba Linkedina oz. strokovnega Facebooka je vedno bolj popularna in uporabna. Zaradi aktualnosti vsebine predstavljamo intervju z mag. Brigito Lazar Lunder - ekonomistko, specialistko v marketingu, zadnja leta pa največjo poznavalko, promotorko in svetovalko na področju LinkedIna. FL Glasnik: Ga. Brigita Lazar Lunder, ste ekonomistka, specialistka v marketingu, zadnja leta pa največja poznavalka, promotorka in svetovalka na področju LinkedIna. Na kaj ste najbolj ponosni v dosedanji karieri? Brigita Lazar Lunder: Najbolj na to, da mi je kot Slovenki uspelo prebiti led na LinkedInu in postaviti en odstotek najbolj gledanih profilov na svetu. Seveda tudi na to, da me kot svetovalko in predavateljico vabijo tudi v tujino. Ne le na Hrvaško ali v Črno goro, temveč tudi v Nemčijo, Anglijo, kar kaže, da tudi v tako imenovanih bolj razvitih državah LinkedIn ni tako poznan.     TFL Glasnik: Znano je, da je LinkedIn najbolj znano poslovno orodje med orodji na družbenih omrežjih. Nam zaupate, zakaj ga mora imeti vsak poslovnež? Brigita Lazar Lunder: Na žalost ali na veselje se v zadnjih letih vsaka komunikacija usmerja na družbena omrežja. Če hočeš biti v koraku s časom, moraš 'biti gor' – 71 odstotkov uporabnikov spleta uporablja tudi družbene medije. Ne govorim le o LinkedInu, ta pa je postal najmočnejše orodje za medpodjetniško poslovanje. Osemdeset odstotkov tistih, ki so na njem, je odločevalcev. Ne le menedžerji, temveč ljudje, ki imajo ključno vlogo v podjetju. Na LinkedInu je trenutno več kot 500 milijonov ljudi po svetu in več kot polovica vseh poslovnih ljudi. Biti tam pomeni možnost, da ste najdeni, ker gresta LinkedIn in Google zelo dobro z roko v roki - prvi zadetki, ko kdo išče kaj podobnega vašemu podjetju ali vaše podjetje, bodo na LinkedInu. V osnovi je brezplačen in pomaga pri pridobivanju novih poslovnih kontaktov. Na LinkedInu najdete vse panoge, zelo veliko je tujcev, torej je zelo pomembno, da gre za orodje poslovanja s tujino. Kajti bistvena razlika med spletno stranjo in LinkedInom je, da na spletni strani sicer dobimo vpogled v podjetje, ko pa želimo kontaktirati katerega od odločevalcev, dobimo na voljo informacije, 080, tajništvo, klicne centre … Na LinkedInu je komunikacija osebna, ena na ena z osebo, s katero želite komunicirati. Linkedin postaja vaša poslovna vizitka. TFL Glasnik: Kako smo Slovenci z LinkedInom? Brigita Lazar Lunder: Ne kritiziram Slovenije, vendar Slovenija, kar zadeva družbene medije, ne govorim le o LinkedInu, zaostaja za desetletje za razvitim svetom, sedem let za skandinavskimi državami in štiri leta za Nemčijo. Veliko je treba nadoknaditi, kar je po svoje tudi dobro. Na LinkedInu ni takšne množičnosti kot na Facebooku, kakšnih 380.000 ali polovica vseh aktivnih ljudi je na njem. Med njimi je praktično 25 odstotkov menedžerjev, kar nas uvršča v sam svetovni vrh. Žal se podjetja ne zavedajo pomembnosti in priložnosti LinkedIna, na njem jih je samo slabe tri odstotke ali 3400, kar pa je škoda.   TFL Glasnik: Menedžerji se zavedajo, podjetja pa ne? Svojevrstna kontradikcija. Kaj lahko podjetje z dobrim profilom na LinkedInu dobi in kaj je za vas dober LinkedIn profil podjetja ali posameznika? Brigita Lazar Lunder: Tega dvojega ne moremo več ločiti, ker se avtomatično povezuje med seboj. Običajno dam prispodobo z evrom: na eni strani imamo glavo s sliko, na drugi pa številko. Tako je tudi tukaj. Na eni strani imamo ljudi, ki delajo v podjetju, na drugi strani je podjetje. V petih letih, odkar to delam, opažam nerazumevanje tega, kaj so osebni profili. Ljudje pravijo, to je moj osebni profil – ko bom iskal službo, ga bom imel. Ne ve se za stran podjetja na LinkedInu. Morda je tudi LinkedIn nekoliko kriv, velja pa ta dvojina na vseh družbenih omrežjih. Dober osebni profil je v resnici poslovna vizitka zaposlenega, ki na tak način skozi osebni profil že izvaja marketinške dejavnosti. Kaj to pomeni? Če imamo 300 zaposlenih, imamo tristo marketingašev. To gre viralno skozi vso mrežo. Po drugi strani govori stran podjetja o tem, kakšni zaposlovalci so in kaj izvajajo, tudi oglaševanje na LinkedInu je mogoče samo skozi stran podjetja. Gre torej za dve funkciji, prva je prodajno-marketinška, druga pa dosledno blagovna znamka podjetja. Obe služita pridobivanju novih poslovnih priložnosti in prodaji, o čemer se ve zelo malo, ker vsi mislijo, da je LinkedIn oglaševalski portal.   TFL Glasnik: Kako si lahko to predstavljamo in zamislimo? Brigita Lazar Lunder: Najprej gre omeniti ciljno iskanje bodisi podjetja bodisi kontaktno, drugo je oddajanje ponudbe, če pa imamo premium račun, lahko svojo ponudbo pošljemo komur koli na LinkedInu. Torej gre za odlično orodje in nadgradnjo. Sam LinkedIn ima posebno orodje za prodajo, za marketing, za zaposlovanje in za iskanje kadrov – kar je najbolj znano. Z osebnim profilom praktično največ pridobimo, podjetje kot tako pa lahko LinkedIn uporablja za izvajanje marketinških kampanj, oglaševalskih kampanj. Primer iz prakse je znano slovensko podjetje, ki je naredilo odlično objavo na profilu podjetja in pridobilo štirinajst novih potencialnih strank na Škotskem. Z eno objavo.   TFL Glasnik: Se vam ne zdi, da pri vsem manjka del ozaveščanja? Za LinkedIn se je vzpostavilo nekakšno nenapisano pravilo, da vsi komunicirajo kulturno, vsi vedo, zakaj so tam, in dejansko je posel v ozadju, vendar ne neposredno. To LinkedIn uvršča na najvišjo raven v poslovnem svetu. Brigita Lazar Lunder: Drži. Gre za omrežje poslovnih ljudi, povprečna starost je 43 let in več, poleg so tudi študentje, ki iščejo zaposlitev. Doslej imam osebno 26.000 kontaktov in morda dva nekoliko nespodobna kontakta. Vsi smo tam zaradi posla in se skušamo čim bolj predstaviti in povedati, kaj delamo. Komunikacija je sicer nekoliko bolj neformalna, vendar velja nekakšno pravilo, da so pomembni odnosi. Posel je drugi korak. Po nekih mednarodnih raziskavah se 64 odstotkov dobaviteljev ali povpraševalcev zamenja zaradi mehkih elementov. Če govorimo o identični ponudbi, so mehki elementi običajno ljudje.   TFL Glasnik: Kakšne so smernice? Kako ocenjujete nadaljnji razvoj in umeščenost LinkedIna? Se splača z njim ukvarjati tudi tistim, ki se doslej niso? Brigita Lazar Lunder: To je, kot bi me vprašali, ali se splača dihati. Glede LinkedIna sem že malo poslovno deformirana, čeprav poznam tudi načela komuniciranja. LinkedIn postaja to, kar je bila včasih spletna stran ali elektronska pošta. Vključujemo ga v vse kanale komuniciranja in kaže napredno ter svetu odpro podjetje, zato je dobro, da so menedžerji prvi v njem. Lahko pridobimo ogromno novih kontaktov, mednarodnih kontaktov, znanstvo tudi s takšnimi ljudmi, ki si sicer ne moremo niti predstavljati, da bi jih lahko pocukali za rokav. Trend? LinkedIn je kupil Microsoft. To je pomembno, ker ko v tujini nekaj ponudite, gredo najprej pogledat, kdo so strokovnjaki, ki podpirajo vašo stroko. Druga stvar je, da je LinkedIn zelo verodostojno orodje in je sedemkrat bolj verjetno, da bodo odprli vašo stran na LinkedInu. Vedno rada govorim o pristopu direktorice podjetja, ki išče dobavitelje tako, da najprej pogleda primerne kontakte na spletu, potem prek LinkedIna stopi v stik z njimi in pove, za kaj gre, ter ima 90-odstotni uspeh. Nekatera podjetja so z uporabo LinkedIna dvignila prodajo za 40 odstotkov, večina prodajnikov na LinkedInu ima do 55 odstotkov več preseganja kvot, dobijo 46 odstotkov več vročih kontaktov, od 12 do 20 odstotkov vzpostavljenih kontaktov pa vodi v poslovni sestanek. Pri odločanju o nakupih že v 73 odstotkih odločajo družbeni mediji, ne le LinkedIn, 75 odstotkov potencialnih strank je na LinkedInu. Še pomembneje je, da imajo podjetja, ki so v družbenih medijih, večje proračune. To je priložnost za B2B (business to business, op.a.), a tudi za B2C (business to customer, op.a.).   TFL Glasnik: Ponekod v podjetju, ko prideš na novo, srečaš določilo o tem, kako se boš obnašal na družbenih omrežjih, če boš potegnil blagovno znamko v svoj profil, drugo pa o kontaktih. Brigita Lazar Lunder: Mnogo tega pri nas ni urejeno, recimo to, ali so kontakti, ki jih pridobiš v podjetju, last podjetja. To moramo pri nas še urediti.   TFL Glasnik: Še zadnje vprašanje: kakšno je vaše sporočilo Slovencem? Brigita Lazar Lunder: Čim prej pridite na LinkedIn. Zlasti vsi, ki želite več posla, ki želite pridobiti znanje, nove kandidate. Pa še nekaj je. Čisto vsi časopisi v tujini objavljajo tudi na LinkedInu, v Sloveniji skoraj nihče oziroma tega ne izkoriščajo.   Intervju je bil izvirno objavljen na strani tax-fin-lex.si. Pogovarjala se je: Zlata Tavčar Foto: Katja Kodba, KoKa Press  

3.02.2018

preberi več

Razpisanih 1000 štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2018/2019

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski skladi Republike Slovenije je objavil Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2018/2019. Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2018/2019 (250. javni razpis) Pravne podlage: ·         Zakon o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16 in 61/17 – ZUPŠ) ·         Politika štipendiranja (2015-2019) ·         Sprememba Politike štipendiranja (december 2016)   Štipendije za deficitarne poklice so namenjene dijakom, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Vlogo je možno oddati od 15. 6. 2018 do 20. 9. 2018. Polni naziv razpisa: Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2018/2019 (250. javni razpis). Objava razpisa: 30. 1. 2018 na spletni strani sklada in na portalu e-Uprava. Rok prijave: od 15. 6. 2018 do vključno 20. 9. 2018. Vloge, oddane pred začetkom roka/po zaključku roka za prijavo, bodo zavržene. Vrednost razpisa: 3.600.000,00 EUR. Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je štipendiranje izobraževanja na ravneh izobraževanja in področjih, opredeljenih v Politiki štipendiranja, od šolskega leta 2018/2019 do izteka izobraževalnega programa. Pogoji za pridobitev štipendije: Vlagatelj mora biti prvič vpisan v 1. letnik enega od izobraževalnih programov ter izpolnjevati druge razpisne pogoje. Višina štipendije: mesečno 100,00 EUR. Dostopnost vloge: vloga bo dostopna v juniju 2018. Priloge k podpisani vlogi:    -      v celoti izpolnjen in podpisan obrazec Vloga za dodelitev štipendije za deficitarne poklice v šolskem letu 2018/2019 in -      fotokopijo spričevala zaključnega razreda šolskega leta 2017/2018; če vlagatelj v šolskem letu 2017/2018 ni zaključil predhodnega izobraževanja, mora priložiti fotokopijo spričevala zadnjega predhodnega šolskega leta, ki ga je opravljal; -      ustrezno potrdilo o statusu po 12. členu ZŠtip-1, če vlagatelj ni državljan RS (npr. potrdilo o statusu rezidenta za daljši čas, ki ga izda upravna enota).   Način oddaje vlog: Vloga se vloži na naslov Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana, s pripisom: »za 250. JR ŠDP« od 15. 6. 2018 do vključno 20. 9. 2018. Izbirni postopek:   Vlagatelji, katerih vloge bodo izpolnjevale pogoje javnega razpisa, bodo za dosego zastavljenega cilja tega javnega razpisa (tj. dodelitev 1000 štipendij) izbrani po naslednjih merilih:   - višja povprečna ocena v zaključnem razredu osnovne šole/nižje poklicne šole, - višja povprečna ocena izbirnih predmetov v zaključnem razredu osnovne šole oz. strokovnih   predmetov v zaključnem razredu nižjega poklicnega izobraževanja.   Letošnji nabor deficitarnih poklicev: 1.      kamnosek 2.      mehatronik operater 3.      izdelovalec/izdelovalka kovinskih konstrukcij 4.      inštalater/inštalaterka strojnih inštalacij 5.      oblikovalec kovin orodjar/orodjarka 6.      elektrikar/električarka 7.      avtokaroserist/avtokaroseristka 8.      pek/pekarka 9.      slaščičar/slaščičarka 10.    mesar/mesarka 11.    tapetnik/tapetničarka 12.    mizar/mizarka 13.    zidar/zidarka 14.    tesar/tesarka 15.    klepar-krovec/kleparka-krovka 16.    izvajalec/izvajalka suhomontažne gradnje 17.    slikopleskar-črkoslikar/slikopleskarka-črkoslikarka 18.    pečar– polagalec keramičnih oblog / pečarka-polagalka keramičnih oblog 19.    gozdar/gozdarka 20.    dimnikar/dimnikarka 21.    steklar/steklarka   Dvojezični izobraževalni programi:   1.      ekonomski tehnik/ekonomska tehtnica (IS), ki se izvaja v italijanskem jeziku, 2.      mehatronik operater/operaterka (DV), ki se izvaja v madžarskem jeziku, 3.      strojni tehnik/strojna tehtnica (DV), ki se izvaja v madžarskem jeziku, 4.      kemijski tehnik/kemijska tehtnica (DV), ki se izvaja v madžarskem jeziku.   Pomembne informacije: -       prejemanje štipendije za deficitarne poklice ne vpliva na višino otroškega dodatka; -       ravno tako ne vpliva na višino plačila dohodnine; -       dijak lahko istočasno prejema državno štipendijo in štipendijo za deficitarne poklice; -    v primeru, da dijak ponavlja isti letnik oz. ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji letnik, lahko štipendijsko razmerje miruje, vendar ne več kot eno leto.    Javni razpis financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

2.02.2018

preberi več

Javni razpis za podelitev priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2018

Predmet razpisa: Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju kakovosti proizvodov in storitev ter kakovosti poslovanja kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti. Priznanje spodbuja slovenske organizacije k uvajanju sistemov sodobnega, učinkovitega in celovitega doseganja poslovne odličnosti ter hkrati daje prejemnikom priznanja večjo moč pri njihovi konkurenčnosti doma in v svetu. Priznanje podeljuje Odbor za priznanja, ki lahko podeli prijaviteljem diplome za sodelovanje za določeno raven doseženih točk ali posebne dosežke. Prijavitelji bodo obenem prejeli tudi mednarodno veljavne certifikate, ki jih bo glede na pridobljene točke izdal EFQM iz Bruslja na podlagi Distribucijske pogodbe in veljavnih evropskih meril EFQM sheme »Priznani v odličnosti - Recognised for Excellence« za dosežene točke nad 300, 400 in 500 (od 1000 možnih). K prijavi so vabljena slovenska podjetja in javne inštitucije v naslednjih kategorijah: organizacije z več kot 250 zaposlenimi v zasebnem sektorju, organizacije z 250 ali manj zaposlenimi v zasebnem sektorju, organizacije z več kot 250 zaposlenimi v javnem sektorju ter organizacije z 250 ali manj zaposlenimi v javnem sektorju. V kategoriji organizacij na področju javnega sektorja lahko sodelujejo: državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava, ki so proračunski uporabniki, ter druge pravne in fizične osebe zasebnega prava, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in izkažejo delovanje v javnem interesu. Prijavijo se lahko podjetja in javne inštitucije, ki imajo najmanj 15 polno zaposlenih oziroma število zaposlenih, ki je primerljivo po merilu ekvivalenta polnega delovnega časa. Razpisnik: Vlada Republike Slovenije, Odbor za priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost Rok: Vloge morajo prispeti na naslov, do dne 29. 5. 2018. Kot pravočasne se štejejo vse vloge, ki bodo do tega dne oddane na pošti s priporočeno pošiljko ali dostavljene v sprejemno pisarno Urada RS za meroslovje do 15.30. Dodatne informacije: Za dodatne informacije povezane z razpisom ter možnostjo osebne predstavitve sistema ocenjevanja za priznanje, modela odličnosti EFQM 2013 in vprašanj pri pripravi vloge za kandidaturo se obrnite na dr. Gordano Žurga, Urad RS za meroslovje, po elektronski pošti: prspo.mirs@gov.si, gordana.zurga@gov.si ali telefonu: (03) 428-07-63. Razpisna dokumentacija: Razpisna dokumentacija z dodatnimi informacijami je dosegljiva na spletni strani Urada RS za meroslovje: www.mirs.gov.si oziroma pri sodelavki v sprejemni pisarni Urada RS za meroslovje, Tkalska ulica 15, 3000 Celje, vsak delavnik od 9. do 15.30, razen v petek od 9. do 14.30. Obsega informacije o prijavi, prijavnico, gradivo – merila modela odličnosti EFQM 2013 in pripadajoče obrazce.

30.01.2018

preberi več

Tehnologija

Znamka v spomin na slovenskega matematika Ivana Vidava

17.02.2018

Utemeljitelj sodobne slovenske matematike akademik Ivan Vidav Akademik Ivan Vidav je bil rojen 17. januarja 1918 na Opčinah pri Trstu. Po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru leta 1937 se je vpisal na Univerzo v Ljubljani, kjer je študiral matematiko. Diplomiral je leta 1941. Dva meseca po diplomi je doktoriral pod mentorskim vodstvom očeta slovenske matematike Josipa Plemlja. Leta 1946 je postal docent, leta 1949 izredni profesor in leta 1953 redni profesor za matematiko. Leta 1957 je bil prvi dekan takrat ustanovljene Naravoslovne fakultete. Profesor dr. Ivan Vidav se je raziskovalno ukvarjal z diferencialnimi enačbami, s teorijo aproksimacij, s funkcionalno analizo (Vidav-Palmerjev izrek) in z uporabo funkcionalne analize v fiziki (Vidav- Jorgensov izrek). Profesor Vidav je bil mentor sedemnajstim doktorandom. Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade. Prejel je več državnih odlikovanj. Ljubljanska univerza mu je leta 1987 podelila naziv zaslužni profesor, leta 1997 pa častni doktorat. Za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti je bil izvoljen leta 1958, za rednega člana pa leta 1962. Profesor Ivan Vidav je združeval v sebi veliko različnih sposobnosti: bil je mednarodno uveljavljen znanstvenik, vzgojitelj novih raziskovalcev, izjemen predavatelj, učitelj in mentor številnim generacijam študentov matematike, avtor znanstvenih monografij, učbenikov, poljudnih knjig in strokovnih člankov, človek z brezhibno osebno integriteto, ob vsem tem pa do vseh prijazen in pregovorno skromen.         Vidav je predsedoval Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije v letih 1951–1953. 17. oktobra 1958 je postal izredni, 21. decembra 1962 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od leta 1988 je bil častni član DMFA. Največ je raziskoval na področju diferencialnih enačb, funkcionalne analize in algebre. Znanstveno delo V-a je posvečeno klasični in funkcionalni analizi. S klasičnimi problemi se je ukvarjal v začetnem obdobju svoje znanstvene dejavnosti, potem pa se je posvetil predvsem funkcionalni analizi. Še kot študent je presenetil z izvirno rešitvijo Kleinove naloge o Fuchovi diferencialni enačbi s petimi oz. šestimi singularnimi točkami. Med študijem pri M. S. Mandelbrojtu v Parizu se je ukvarjal z aproksimacijskimi izreki v smislu S. Bernsteina. Dela iz funkcionalne analize so zbrana v tri kroge. V prvem se sučejo razprave okrog osnovnih struktur, Banachovih algeber, C*-algeber, algeber operatorjev v Hilbertovem prostoru, regularnih kolobarjev in modulov nad njimi, s strukturo nekaterih Liejevih grup. Mdr. je podal pojem hermitskega elementa v poljubni Banachovi algebri. V drugi krog sodijo obravnave krepko zveznih polgrup in njihove uporabe pri prenosu nevtronov. V tretjem so prispevki k teoriji analitičnih funkcij z vrednostmi v normiranih prostorih. V. je eden začetnikov te teorije in je veliko prispeval k njej v sodelovanju z M. Ribaričem in zlasti še z J. Globevnikom. Bil je učenec prof. J. Plemlja in njegov naslednik. Kot odličen predavatelj je predaval skoraj vse predmete mat. na vseh treh stopnjah univ. študija, sodeloval pri dopolnilnem izobraževanju boljših dijakov in na seminarjih za učitelje mat. v sred. in osn. šolah. Vzgojil je večino danes aktivnih slov. matematikov in več generacij tehnikov. Bil je mentor večini magistrandov in doktorandov na odd. za mat. 1950 je imel predavanje Sur les théorèmes. de Klein dans les équations différentielles linéaires na 1. Medn. kongresu mat. v New Yorku. Napisal je učbenike: Višja matematika, I, 1949 (1981⁷); Višja matematika, II, 1951 (predelana in na 2 knjigi razširjena izd. s so avtorji: II, 1975, 1979; III, 1976); Algebra, 1965, 1972, 1980; Grupe v geometriji, 1970; O kategorijah in algebrski K-teoriji, 1971; Grupe Ka, K1 in K2, 1974; Afina in projektivna geometrija — definicije, izreki in naloge, 1976; Banachove algebre, 1978; Uvod v teorijo C*-algeber, 1979; Afina in projektivna geometrija, 1981; Linearni operatorji v Banachovih prostorih, 1981. — Strok. knjige: Rešeni in nerešeni problemi matematike, 1959 (1975³); Algebra, 1961; števila in matematične teorije, 1965 (1975); Josip Plemelj — ob stoletnici rojstva, 1973 (1975).        Poleg znamke je bil izdan tudi blok prvega dneva ter žig.   Misli in duh profesorja Vidava je še vedno med nami – v njegovih knjigah, ki jih še danes uporabljajo študentje in strokovna javnost ter ob vsakodnevnih matematičnih izračunih.  

preberi več

11. februar je svetovni dan deklet in žensk v znanosti pod okriljem UNESC-a

11.02.2018

Znanost in enakost spolov sta bistvenega pomena za doseganje mednarodno dogovorjenih razvojnih ciljev, vključno z agendo za trajnostni razvoj iz leta 2030. V zadnjih 15 letih se je svetovna skupnost lotila dela pri navdihovanju in vključevanju žensk in deklet v znanost. Na žalost so ženske in dekleti še naprej izključene iz sodelovanja v znanosti. Po študiji, izvedeni v 14 državah, je verjetnost, da bodo študentke diplomirale z diplomo, magisterijem in doktoratom na področju znanosti, 18%, 8% in 2%, medtem ko so odstotki moških študentov 37 %, 18% in 6%.   Generalna skupščina Združenih narodov je za dosego polnega in enakega dostopa do znanosti žensk in deklet ter za nadaljnjo doseganje enakosti spolov ter krepitve vloge žensk in deklet sprejela resolucijo A / RES / 70/212, ki je 11. februarja razglasila za Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. V Sloveniji je delež žensk v znanosti premajhen. V tej zvezi podpiramo vse znanstvenice, ki se odločajo za pot znanosti. Da mnogo slovenskih znanstvenic in znanstvenikov poučuje na različnih univerzah po svetu, da raziskujejo v mnogih uglednih inštitutih, da so dosežki nekaterih v samem svetovnem vrhu, še nekako vemo, na katerih celinah, državah, mestih ustvarjajo svoje profesionalne kariere, pa je manj poznano.   slika: Dr. Kathrin Höppner na raziskovalni postaji na Antarktiki. Portal Metina lista s projektom vizualizacije  “Slovenski znanstveniki in znanstvenice po svetu” omogoča vpogled na zemljevid sveta, kjer  prikazujejo slovenske znanstvenike, ki redno delujejo na tujih znanstveno-raziskovalnih ustanovah in inštitutih Vpogled v projekt z delovnim naslovom Kje so naše ladje je na voljo na naslovu http://znanost.metinalista.si/zaklad-ki-nedotaknjen-lezi-ze-predolgo/, na tej povezavi pa dostopate neposredno do zemljevida http://znanost.metinalista.si/znanstveniki_ce-po-svetu/.               

preberi več

Kvarkadabra – časopis za tolmačenje znanosti deluje že 20 let

23.11.2017

Kako zgraditi možgane? Zgodbe o denarju. Kako je Lise Meitner razcepila atom? Slikanje z magnetno resonanco. To je samo nekaj naslovov zanimivih zgodb, ki se skrivajo za nenavadnim imenom portala Kvarkadabra. »Kvarkadabra (http://www.kvarkadabra.net/) verjame v čar znanosti. Povedati vam hočemo, da naravoslovna znanost ni skrivna umetnost, dostopna le redkim posvečenim. Je spoznavanje narave, ki nam je vselej blizu in jo vsi živimo, zato, menimo, jo vsi lahko razumemo. Smo tolmači znanosti za tiste, ki njenega jezika morda ne govorijo tekoče, a želijo, hočejo razumeti njegov smisel. Na naših straneh na svetovnem spletu ne podučujemo, temveč pripovedujemo: zgodbo o nastanku znanosti, o ljudeh, ki so jo ustvarjali, o naravnih pojavih in o zakonitostih, po katerih se ti godijo.« Že od samega začetka smo poleg študentov in študentk fizike pri Kvarkadabri sodelovali tudi študenti filozofije in biologije (v desetih letih, ki so minila od takrat, smo člani Kvarkadabre že srečno doštudirali, večina nas je tudi že doktorirala, nekateri pa smo morda tudi že malo plešasti). Ob druženju in debatah se je delovanje Kvarkadabre seveda kmalu razširilo. Začeli smo pripravljati poljudna predavanja za najširše občinstvo najprej v klubu ŠKUC v Ljubljani in nato še v Hiši eksperimentov, sodelovali smo pri nastajanju televizijskih oddaj, hkrati pa smo vseskozi na spletnih straneh odgovarjali na vprašanja naših radovednih bralcev. Ste se kdaj vprašali, kako je nastalo vesolje, ali je mogoče potovati skozi čas, kako deluje sluh, kako nastane strela, od kod energija za plimske elektrarne? Ste kdaj to celo koga vprašali ali brali o tem, pa odgovora vseeno niste našli ali pa ste ga in ga niste najbolje razumeli? Odgovor na vsa ta in še marsikatera druga vprašanja se glasi Kvarkadabra! Knjiga Kvarkadabra v kuhinji : znanstvene razlage kuhanja in prehrane vam bo kuhinjo in kuhanje prikaza v popolnoma novi luči.  .........."Kuhinja je prostor, v katerem stereotipno kraljujeta kralj in kraljica: kralj je uglajen francoski kuhar z belim predpasnikom in visokim belim klobukom, kraljica pa je prijazna gospodinja s pisanim predpasnikom in ruto na glavi. Pa vendar je lahko to prav zanimiv prostor tudi za znanstvenike in vse ostale radovedneže, ki bodo v vsakem živilu in vsaki jedi ter v mešanju in pečenju ali drugih postopkih in navadah videli fizikalno-kemijsko-biološke procese ali pa družbene pojave. Zato je povsem razumljivo, da je kuharsko dogajanje premamilo tudi Kvarkadabro, da je vstopila v kuhinjo, se dobro razgledala in tudi sama malo poprijela za kuhalnico.  Kvarkadabra poroča, kaj je videla, raziskala in preizkusila. V knjigi boste našli odgovore na vprašanja, ki vas morda že od nekdaj zanimajo, pa tudi na vprašanja, ki si jih še niti zastavili niste. Verjetno ste se že spraševali, kako se izmeri kaloričnost hrane, kako deluje ekonom lonec in zakaj pri rezanju čebule jokamo. Večina pa najbrž še ni slišala za na Balkanu priljubljeno pijačo z imenom boza ter za to, da je lahko luknja v želodcu tudi uporabna stvar. Pri nekaterih sestavkih so opisani tudi recepti za izvedbo poskusov in navodila za izdelavo jedi. Želimo, da bi se s knjigo zabavali, se kaj naučili, predvsem pa upamo, da bo koga navdušila za lastno eksperimentiranje".................... Dogodek Zagovor vrednot znanosti – pogovor ob 20-letnici Kvarkadabre bo v ponedeljek 27.11.2017 ob  19 uri v prostorih  ZRC SAZU (https://www.facebook.com/events/181442875768904/)   Mirjana Ivanuša-Bezjak

preberi več

Človeška posadka je na Mednarodni vesoljski postaji že 17 let

2.11.2017

Mednarodna vesoljska postaja (tričrkovna kratica MVP) (angleško International Space Station (ISS), rusko Междунаро́дная косми́ческая ста́нция (МКС)) je skupni projekt šestih vesoljskih agencij ZDA, Rusije, Japonske, Kanade, Brazilije in Evropske unije. Postaja se nahaja na tirnici okoli Zemlje na višini približno 360 km, tirnici, ki se ji običajno reče nizka Zemljina tirnica. Njena dejanska nadmorska višina se spreminja za nekaj kilometrov zaradi atmosferskega upora sredstva in uskladitve (dviganja) višine. Postaja dnevno izgubi na višini od 65 do 100 m, zato je potrebno vzdrževati orbito s pomočjo raket. Njena orbitalna perioda je približno 92 minut. Do sedaj je naredila več kot 86.500 obhodov od izstrelitve modula Zarja 20. novembra 1998. Tirna hitrost je 7,66 kilometrov na sekundo (27.600 km/h; 17.100 mph). MVP je podrla je tudi rekord veosljske postaje Mir z najdaljšim človeškim bivanjem v eni postaji in sicer 13 let in se še nadaljuje. MVP v mnogočem predstavlja združitev prejšnjih načrtovanih neodvisnih vesoljskih postaj: ruske Mir 2, ameriške Freedom/Alpha in predvidenih modulov, evropskega Kolumba in japonskega Eksperimentalnega modula Kibō (希望, Upanje). Bilo je nekaj predlogov, da bi postajo imenovali po Hermanu Potočniku Noordungu, vendar ni prišlo do tega. Postajo v glavnem oskrbujejo plovila Sojuz izpeljanke TMA, Progress in Nasin raketoplan, ki pa trenutno ne obratuje več. Prva stalna človeška posadka se je naselila 2. novembra 2000. Trenutno lahko v njej prebiva šest ljudi. Vse dosedanje stalne posadke so bile ruske in ameriške, drugače pa je postajo obiskalo več vesoljcev iz 15 različnih držav in tudi prvi vesoljski turisti. Postajo se lahko vidi z Zemlje s prostim očesom[1] Financiranje je zagotovljeno do leta 2024, možno je delovanje tudi do leta 2028.   MVP služi za preučevanje učinka mikrogravitacije, kozmičnega sevanja  in drugih vesoljskih pojavov, ki vplivajo na organizme. Študije bodo pokazale dolgoročne vplive na daljše človeško bivanje v vesolju, npr. pri kolonizaciji vesolja. Preučuje se tudi astronomija, astrobiologija, vesoljsko vreme, medicina, fizični pojavi, temna snov in temna energija. Pogled iz postaje na Zemljo (kot ga vidijo astronavti) si lahko ogledate na spletni strani https://eol.jsc.nasa.gov/ESRS/HDEV/.   Na spletni strani - https://www.nasa.gov/mission_pages/station/main/index.html boste lahko dnevno spremljali dogodke na postaji. Pred šestimi dnevi se je z astronavti po satelitski povezavi pogovarjal papež Frančišek. Mirjana Ivanuša-Bezjak

preberi več

Edina gimnazija na svetu, ki ima dva Nobelova nagrajenca in kar 37 akademikov se nahaja v Osijeku

20.10.2017

Gimnazija Osijek (Hrvaška) je edina na svetu, katere dva dijaka sta dobila Nobelovo nagrado. Kemika Lavoslav Ružička in Vladimir Prelog- oba sta bila tudi častna člana Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Oba kemika sta živela in delala v Švici. V Švici podeljujejo "Ružička" za mlade znanstvenike ki delajo v Švici. Vladimir Prelog je bil štipendist Hrvaškega kulturnega društva,  v njegovo čast so ustanovili  fond za štipendiranje mladih, ki nosi njegovo ime. Med rednimi člani omenjene hrvaške akademije znanosti je kar 37 dijakov in učiteljev gimnazije Osijek. Med ostalimi srednjimi šolami se lahko med svojimi dijaki kot dobitniki Nobelove nagrade za mir, pohvalita še gospodarska šola v Budimpešti in tehnična šola v Belgiji. Več informacij na http://www.jutarnji.hr/globus/Globus-zivot/jedina-gimnazija-na-svijetu-koja-ima-dva-nobelovca-i-cak-37-akademika-nalazi-se-u-hrvatskoj/6656277/.   Mirjana Ivanuša-Bezjak

preberi več

S partnerstvom do energetske obnove

8.06.2017

preberi več

Bea Johnson: The journey free of waste starts at home

7.06.2017

preberi več

Plugin Magazine 8: Plug in. Drive off. Enjoy. In stores now!

7.06.2017

preberi več

Letos delna energetska obnova

2.06.2017

preberi več

Avtomobilizem

Novo v Sloveniji: Suzuki Swift

9.06.2017

Suzuki od začetka junija na slovenskem trgu spet ponuja model Swift. Gre za novi, tretji rod - potem, ko je Swift postal Suzukijev svetovni avto.

preberi več

Vozili smo novega arteona!

9.06.2017

preberi več

Test: MV AgustaBrutale 800, je 'dvokolesni Ferrari' res tako nekaj posebnega?

9.06.2017

preberi več

Pot v ekskluzivnost

8.06.2017

Tretja generacija micre je s svojo obliko lovila predvsem pripadnice ženskega spola, četrta pa je postala bolj neizrazita, kot bi bila v nekakšni krizi identitete. Najnovejša pa se vrača s čisto novim, veliko bolj dinamičnim značajem. O tem, d...

preberi več

Najhitrejši gokart na svetu v 1,5 sekunde do 100 km/h!

8.06.2017

Kanadski proizvajalec lahkih električnih vozil, Daymak, je predstavil najhitrejši gokart na svetu s precej zasoljeno ceno. "Kdo ga potrebuje? Nihče. In kdo ga hoče imeti? Vsi,'' se glasi zapis na spletni strani podjetja, ki zatrjuje, da proto...

preberi več

Tesla napoveduje kompaktnega crossoverja

8.06.2017

Prav veliko o četrtem modelu v ponudbi ameriškega velikana električnih avtomobilov niso povedali, saj je še vedno v razvojni fazi. Musk je izdal, da bo model Y narejen na enaki osnovi kot težko pričakovani model 3, a ga ne bodo izdelovali v isti t...

preberi več

Krabat turizem

Bele breze in steljniki

14.11.2017

Krajinski park v neokrnjeni naravi reke Kolpe

8.11.2017

Krajinski park Kolpa se nahaja vzdolž reke Kolpe, znotraj občine Črnomelj. Glavna atrakcija je seveda prav reka Kolpa, po kateri je tudi dobil ime. Park bogati razkošna kulturna dediščina, zanimiva zgodovina in prebivalci, ki so zaznamovali ta kraj in se ga trudli ohraniti. Steljniki z belimi brezami, več kot 70 naravnih vrednot, 16 naravnih spomenikov, raznolik živalski in rastlinski svet bodo navdušili prav vsakega obiskovalca. Poleg naravnih lepot, v parku najdemo tudi bogato arhitekturno dediščino- stare dvore, cerkve, mline, žage ... V krajinskem parku Lahinja je prava zanimivost farma z istrskimi osli, mangulicami in starimi pramenkami.  Mangulice so vrsta prašičov, ki so bile popolnoma normalna žival pri kmetih v Beli krajini, vendar so pozneje skoraj odšle v pozabo. Teorij o nastanku te pasme je nekaj. Najbolj logična se zdi, da so se pasme izoblikovale več kot 200 let nazaj v Srbiji in da so v Slovenijo prišle po trgovnskih poteh Uskokov. Zato so v parku poskrbeli, da se mangulice ne pozabije in pričeli s ponovno rejo leta 2006. Za njih značilno, da so kosmate, zato jih radi primerjajo kar z ovcami. Znane pa so predvsem zaradi svojega kakovostnega mesa in maščobe, ki naj bi bila zelo zdrava.  Istrski osel je prav tako pasma, ki je vmes skoraj izumrla. Osli so imeli v zgodovini vlogo tovorne živali, imeli so jih za delo. Danes je njihova vloga drugačna, redijo jih kot ljubljenčke. Tudi to pasmo lahko srečamo v krajinskem parku Kolpa, kjer se trudijo, da pasma ne bo prešla v pozabo. Naslednja posebna vrsta, ki jo prav tako najdemo v parku, so stare pramenke. To je slovenska avtohtona pasma ovc, ki jo imenujejo tudi belokranjska pramenka.  Vabljeni v svet slovenskih avtohtonih živali! Podajte se v pustolovščino in se odpravite v krajinski park Kolpa. 

preberi več

Krajinski park v neokrnjeni naravi reke Kolpe

8.11.2017

Krajinski park Kolpa se nahaja vzdolž reke Kolpe, znotraj občine Črnomelj. Glavna atrakcija je seveda prav reka Kolpa, po kateri je tudi dobil ime. Park bogati razkošna kulturna dediščina, zanimiva zgodovina in prebivalci, ki so zaznamovali ta kraj in se ga trudili ohraniti. Steljniki z belimi brezami, več kot 70 naravnih vrednot, 16 naravnih spomenikov, raznolik živalski in rastlinski svet bodo navdušili prav vsakega obiskovalca. Poleg naravnih lepot, v parku najdemo tudi bogato arhitekturno dediščino- stare dvore, cerkve, mline, žage ... V krajinskem parku Lahinja je prava zanimivost farma z istrskimi osli, mangulicami in starimi pramenkami.  Mangulice so vrsta prašičev, ki so bile popolnoma normalna žival pri kmetih v Beli krajini, vendar so pozneje skoraj odšle v pozabo. Teorij o nastanku te pasme je nekaj. Najbolj logična se zdi, da so se pasme izoblikovale več kot 200 let nazaj v Srbiji in da so v Slovenijo prišle po trgovniskih poteh Uskokov. Zato so v parku poskrbeli, da se mangulice ne pozabijo in pričeli s ponovno rejo leta 2006. Za njih značilno, da so kosmate, zato jih radi primerjajo kar z ovcami. Znane pa so predvsem zaradi svojega kakovostnega mesa in maščobe, ki naj bi bila zelo zdrava.  Istrski osel je prav tako pasma, ki je vmes skoraj izumrla. Osli so imeli v zgodovini vlogo tovorne živali, imeli so jih za delo. Danes je njihova vloga drugačna, redijo jih kot ljubljenčke. Tudi to pasmo lahko srečamo v krajinskem parku Kolpa, kjer s trudijo, da pasma ne bo prešla v pozabo. Naslednja posebna vrsta, ki jo prav tako najdemo v parku, so stare pramenke. To je slovenska avtohtona pasma ovc, ki jo imenujejo tudi belokranjska pramenka.  Vabljeni v svet slovenskih avtohtonih živali! Podajte se v pustolovščino in se odpravite v krajinski park Kolpa. 

preberi več

Legenda o mlinarju

3.11.2017

Nekoč, ko Črnomelj še ni bil mesto in še ni imel imena, je tam prebival bogat, vendar skopuški mlinar po imenu Stonič. Mlel je koruzo, pšenico in črni riž. Nekega dne ga je obiskala vila z Gorjancev, prelevljena v staro, ubogo ženko in ga prosila za pest bele moke. Ta ji je nasul črno moko. Vila se je vrnila na Gorjance, da bi svojemu bolnemu otroku spekla pogačo in kmalu ugotovila, da jo je mlinar ukanil. Vrila se je k njemu in ga uklela: "Da bi tvoji mlinski kamni vselej črno moko mleli!". Od takrat so njegovi kamni vsako zrnje zmleli v črno moko. Od tukaj je pozneje prišlo ime ČRNOMELJ.

preberi več

Zlobna metliška grofica

3.11.2017

V časih, ko je Metlika bila še vas, je na gradu Pungart vladala zlobna grofica, ki je kmetom jemala vse pridelke. Tiste, ki so se upirali, je zapirala v ječo, kjer jih je pustila umreti od žeje in lakote. Grofica naj bi imela posebno moč in kogar je zaklela, je okamenel.  Ko so grad napadali Turki, je straži naročila, da zbudijo vse hlapce in branijo grad. Nekega dne sta stražarja zaspala in Turki so prebili v grad. Grofica ju je iz jeze zaklela in spremenila v črna krokarja, ki sta krakajoč odletela na grajski stolp. Tam sta ostala do konca svojih dni in žalostno krakala.  To je zgodba po kateri je nastal metliški grb, na keterem najdemo metliški grajski stolp in 2 črna krokarja, ki predstavljata začarana stražarja. Turški vpadi so bili v Metliki zelo pogosti. Metličani so se junaško borili in sčasoma uspeli dobiti mestne pravice. Kasneje se je po zapisih grajski stolp sesul v prah in sledi o gradu Pungartu ni bilo več nikjer. 

preberi več

Kmetijstvo

Angus tudi na slovenskih zasneženih pašnikih

14.02.2018

Domače vrtnine premalo cenjene

30.01.2018

Krompir mora biti okusen

30.01.2018

Maruša Rozman in Teodor Albreht vodita Rozmanovo kmetijo, ki sta jo prevzela od Marušinih staršev. Poleg živinoreje oziroma prireje mleka pridelujeta krompir in sta v ta namen zgradila novo skladišče, ki nudi optimalne pogoje za skladiščenje krompirja tekom celega leta, zraven pa še hladilnico za 60 ton krompirja. Na 13 hektarjih pridelujeta približno 10 sort krompirja, ki ga Teodor s kombijem dostavlja končnim kupcem. Več preberite v Kmečkem glasu

preberi več

"Jajca izpod Kamniških planin" že 25. slovensko zaščiteno živilo v EU

30.01.2018

Evropska komisija je 26.1.2018 odobrila vlogo za »Jajca izpod Kamniških planin« kot registrirano zaščiteno geografsko označbo (ZGO). »Jajca izpod Kamniških planin« so kokošja jajca, ki so pridelana na območju ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp na severu Slovenije. Zaščitena geografska označba pomeni, da mora vsaj ena od proizvodnih faz kmetijskega pridelka ali živila potekati na določenem geografskem območju, kateremu je mogoče pripisati kakovost, sloves ali druge značilnosti proizvoda. To je že 25. slovensko živilo, ki je dobilo zaščito iz sheme kakovosti na nivoju EU, prejet pa ni bil noben ugovor s strani držav članic. Ugled »Jajc izpod Kamniških planin« sega v pozno devetnajsto stoletje, ko so številni kamniški kmetovalci ponujali hrano za kuhinje in tržnice v Ljubljani. Kmetice iz Kamnika in zaledja so se kot pridelovalke jajc vključevale v oskrbovalno verigo mesta Ljubljane z jedil¬nimi jajci vse do druge svetovne vojne, ko sta poprej živahno trgovino otežila meja in dvojni žičnati obroč, s katerim je okupator obkrožil prestolnico. Po drugi svetovni vojni je trajalo kar nekaj časa, da se je reja kokoši pod Kamniškimi planinami obnovila. Odtlej se je ta le še utrjevala in krepila.    V primerjavi z drugimi »Jajca izpod Kamniških planin« vsebujejo vsaj dvakrat več omega-3 maščobnih kislin zaradi lanenih semen, s katerimi krmijo kokoši nesnice. Od drugih z omega-3 obogatenih jajc se razlikujejo po visoki vsebnosti polinenasičenih maščobnih kislin, posebej alfalinolenske maščobne kisline. Vsebujejo najmanj 2,5 utežna % skupnih omega-3 maščobnih kislin in dosegajo razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami največ 8:1. Omenjeno razmerje je s prehranskega in zdravstvenega vidika zelo ugodno in je skladno s priporočili svetovne zdravstvene organizacije WHO. Za pitno vodo nesnic se lahko uporablja samo voda iz črpališč, ki jih napajata vodonosnika zgornjega toka Kamniške Bistrice in Savinje. »Jajca izpod Kamniških planin« imajo gladko lupino, enakomerne debeline po vsej površini in prijeten mat sijaj z občutkom trajne svežine. Jajčna lupina je čvrsta. Glede na težo se jajca lahko tržijo kot jajca različnih velikosti, z najmanjšo neto težo zavitka, ali razvrščena po masi v utežne razrede S, M, L in XL.    Slovenija je 4. 11. 2015 predložila na Evropsko Komisijo vlogo za »Jajca izpod Kamniških planin« z zaščiteno geografsko označbo (ZGO). Komisija je 7. 9. 2017 objavila v Uradnem listu EU vlogo (enotni dokument), ki je podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo, ugovora niso prejeli s strani nobene od držav članic. V sredo 24.1. je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena Uredba EU  2018/107 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb in začne veljati dvajseti dan po objavi. Novo registrirano ime se bo pridružilo več kot 1420 že zaščitenih izdelkov v EU, katerih seznam je na voljo v podatkovni bazi DOOR.   V EU bo tako že 25 slovenskih zaščitenih živilskih proizvodov, 17 zaščitenih imen za vina ter 7 žganih pijač. Uradni nadzor nad shemami kakovosti izvaja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, skladnost proizvodov s specifikacijo pa izvajajo imenovani certifikacijski organi. Zaščitena geografska označba označuje (ZGO) kmetijske pridelke in živila iz geografskega območja, katerega ime nosijo, vendar je povezava manj tesna kot pri označbi porekla. Da se lahko kmetijske pridelke in živila označi z geografsko označbo: mora biti pridelan ali predelan na definiranem geografskem območju, katerega ime nosi; surovine npr. lahko izvirajo iz drugega območja, med proizvodom in geografskim območjem mora obstajati povezava. Kmetijski pridelek ali živilo mora imeti posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki izvirajo iz določenega geografskega območja.

preberi več

Reja govedi brez stresa je pogoj za kakovostno meso

23.01.2018

Na kmetiji Zabukovec v vasi Gabrijele nad Mirensko dolino so se pred devetimi leti iz reje govejih pitancev preusmerili v rejo krav dojilj ter intenzivno kmetovanje zamenjali z ekološkim. Odločitev so sprejeli zaradi slabe ekonomike reje pitancev in želje po neodvisnosti, ki je bistvo vsakega gospodarjenja. Registrirano imajo dopolnilno dejavnost razseka in predelave mesa ter predelave žit v mlinu na kamne, njihova značilnost pa je neposredno trženje pridelkov in izdelkov na kmetiji. Več o raznolikih dejavnostih in uspešni prodaji na kmetiji Zabukovec v reportaži Klare Nahtigal v Kmečkem glasu (24. januar 2018). 

preberi več

Dobra tla bodo jagodo naredila odpornejšo na izredno vreme

16.01.2018

V prostorih Kmetijskega inštituta Slovenije je potekal že 16. posvet o jagodi. Zbrali so se pridelovalci jagod iz različnih koncev Slovenije in strokovne službe, ki pokrivajo področje sadjarstva oziroma jagodičja, in razpravljali o minuli letini in pripravi na novo. Predvsem se je treba prilagajati tako trgu kot v pridelavi nenehnim podnebnim spremembam in vedno pogostejšim izrednim vremenskim dogodkom. Proti temu se je mogoče boriti z ustrezno tehnologijo in opremo. Več preberite v Kmečkem glasu

preberi več

Nepremičnine

Lepota in zdravje

Kdaj je čas za prva očala?

12.06.2017

Skutna pita s sadjem

11.06.2017

Moda eksotičnih dežel

11.06.2017

Otroci in pravila: Prav vsak se jih lahko nauči!

10.06.2017

Otroci so čudoviti. Najlepša in najdragocenejša bitja.

preberi več

Velike in težke torbice - v njih pa "pol stanovanja"

10.06.2017

Torbice, tiste 'ta velike', te so ženska strast. Vanjo lahko pospravimo pol kopalnice, pol pisarne in mini garderobo, včasih tudi kuhinjo.

preberi več

7 zdravstvenih učinkov blitve

10.06.2017

Blitva je zelo okusna in hkrati zdrava zelenjava.

preberi več

Kronika in sodstvo

Predsednik Pahor sprejel dr. Marjano Novič, soprogo dr. Milka Noviča

21.11.2017

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes, 21. novembra 2017 na njeno prošnjo sprejel dr. Marjano Novič, soprogo dr. Milka Noviča, ki v priporu čaka na odločitev Višjega sodišča v zadevi umora direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika pred skoraj tremi leti. Predsednik republike se doslej ni in se tudi poslej ne bo vmešaval v delo sodne veje oblasti. V prepričanju, da polno spoštuje neodvisnost ustanov pravne države, si dovoli opozoriti, da posamezni sodni postopki trajajo nesorazmerno dolgo. To je še posebej zaskrbljujoče v kazenskih postopkih in v primerih, ko se obdolženi nahaja v priporu in mu je tako prostost odvzeta, ne da bi bil s strani pristojnega sodišča že pravnomočno obsojen. Odvzem osebne svobode je namreč kršitev ene od najpomembnejših, temeljnih človekovih pravic, zapisanih v Ustavi Republike Slovenije, zato je to pravico dovoljeno s priporom omejiti le pod izredno strogimi pogoji in le za najkrajši možni čas.  vir: http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/

preberi več

Dosje Milko Novič: ključni poudarki pritožbe

20.10.2017

1.      KLJUČNI POUDARKI PRITOŽBE   V nadaljevanju pritožbe obramba po poglavjih argumentira, zakaj je izpodbijana sodba napačna, nezakonita, nelogična in tudi v nasprotju z izvedenimi dokazi, bistveni poudarki pa so:   MOTIV: Obdolženi motiva ni imel, z oškodovancem ni imel praktično nobenega stika, slednji ga tudi ni dojemal kot grožnjo. Je pa oškodovanec v zadnjem letu povsem spremenil obnašanje, dobival je grožnje, bal se je za svoje življenje. Obdolženi s tem nima absolutno nič, kar je bilo ugotovljeno in bo tudi obširno obrazloženo, sodišče pa navedeno popolnoma ignorira.   POSNETKI VARNOSTNIH KAMER: Kljub temu, da je okolica kraja kaznivega dejanja v celoti pokrita z varnostnimi kamerami, obdolženca na posnetkih ni. Kolesar brez luči, za katerega sodišče zaključuje, da je obdolženi, slednji ne more biti zaradi časovnega aspekta in povsem nasprotne strani prihoda na kraj. Obdolženca tudi ni zaznala nobena od varnostnih kamer na poti od njegovega prebivališča do kraja dejanja.   ALIBI: Obdolženi ima alibi vse do nekaj minut preden je bilo kaznivo dejanje storjeno. V času, ki mu je bil na voljo, ni mogel priti na kraj kaznivega dejanja, upoštevajoč tako izvedeno rekonstrukcijo (ki je bila sicer izvedena pomanjkljivo), kot tudi posnetke varnostnih kamer, iz katerih izhaja, da se je t.i. kolesar brez luči na kraju nahajal že kar nekaj minut pred umorom.   BAZNE POSTAJE: Iz izvedenih dokazov izhaja, da signal mobilne telefonije z bazne postaje AVARNO3, ki pokriva kraj kaznivega dejanja, pokriva tudi kraj obdolženčevega prebivališča, zato dejstvo, da se je obdolženčev telefon ob 20:06:45 uri (približno pol ure po umoru) priklopil na navedeno bazno postajo, nima nikakršne dokazne vrednosti glede prisotnosti obdolženca na kraju kaznivega dejanja. Sploh upoštevajoč dejstvo, da se je njegov telefon ob 19:49:26 uri (približno deset minut po umoru) priklopil na „domačo“ bazno postajo AVRHOV1, prav tako ob 20:10:58 uri.   ČASOVNI VIDIK: Obdolženi v tako kratkem času, kot je bil na voljo od trenutka, ko je njegova hči odšla od doma, do trenutka izvršitve kaznivega dejanja, ni mogel priti na kraj, še posebej upoštevajoč posnetke varnostnih kamer in časa, ko se na posnetkih prvič pojavi t.i. kolesar brez luči, za katerega sodišče (sicer brez vsakršne podlage v izvedenih dokazih) zaključuje, da je obdolženi. Ob tem se postavlja tudi logično vprašanje, kako naj bi obdolženi vedel, da oškodovanec zamuja ter koliko zamuja, da bi kot nor kolesaril proti Via Boni, da bi prišel pravočasno.   SLEDI STRELCA: Sodba nasprotuje ugotovitvam nemških izvedencev, da na obdolženčevi jakni najdeni GSR delci izvirajo iz različnih virov (vrst streliva) in bolj verjetno ne iz streliva, ki je bilo uporabljeno pri kaznivem dejanju. Prav tako nemški izvedenci kot povsem možno dopuščajo kontaminacijo na način, kot jo opisuje obdolženi.   IZOSTANEK ŽIVLJENJSKE LOGIKE: V izpodbijani sodbi sodišče ne upošteva osnovne logike, „zdrave pameti“, vsa dejstva (tudi povsem nevtralna ali celo obdolžencu v korist) vztrajno in dosledno tolmači v njegovo škodo, povsem ignorira domnevo nedolžnosti in načelo in dubio pro reo. Obramba na to opozarja sproti po posameznih poglavjih in točkah pritožbe.         9. KRIVDA   Obramba trdno stoji na stališču, da v predmetnem postopku obtoženčeva krivda ni dokazana. Sodišče je svojo odločitev sprejelo na podlagi nepravilne in nepopolne dokazne ocene. Poleg pomanjkljive dokazne ocene je moč sodišču očitati tudi napačno interpretacijo izvedenskih mnenj, v postopku je bilo storjenih nešteto absolutnih bistvenih kršitev postopka, zaradi katerih v nobenem primeru ni moč slediti odločitvi sodišča o dokazani krivdi dr. Noviča.   Odločitev sodišča je rezultat nezakonitega postopanja sodišča, oprtega na špekulacijah. Celotna sodba sloni le na indicih, ob izostanku kakršnihkoli neposrednih dokazov, ki bi tvorili zaključen krog. Obsodba dr. Milka Noviča je »šolski primer« arbitrarnega odločanja, špekulacij, neupoštevanja opozoril in predlaganih dokazov obrambe ter vseh ostalih v dokaznem postopku za obtoženega razbremenilnih dokazov, hudih kršitev temeljnih načel kazenskega postopka kot tudi ustavnih pravic posameznika. Obramba se ne more otresti misli, da je sodišče že od samega začetka sprejelo odločitev, da je obtoženi kriv in pri tej svoji tezi vztrajalo cel postopek, pri tem pa ni upoštevalo rezultatov dokaznega postopka, ki so obtoženca v celoti razbremenili.   V poglavju o krivdi sodišče prvič navede, da naj bi si obtoženi za kaznivo dejanje nabavil orožje. Navedena ugotovitev sodišča je protispisna in samovoljna. Orožje namreč vse do danes ni bilo najdeno! Tudi v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi bil obtoženi lastnik orožja. Ko je hodil na strelišče, si je orožje vedno izposodil. V vsem tem času se tudi ni ugotovilo, kakšno orožje je sploh bilo uporabljeno in kje naj bi obtoženi (neugotovljeno) orožje nabavil. Zaključek sodišča o tem, da je obtoženi vse to storil, nima podlage v dokaznem gradivu. O poglavju orožja sodišče ne more napisati nič, saj ne samo, da nikoli ni bilo najdeno, še tip oz. vrsta orožja ni bila nikoli ugotovljena. Glede na najden tulec se je na strani NFL vrsta orožja le ugibala kot možna. Torej, sodišče na 214-ih straneh dolgi sodbi v nobenem delu ne pojasni, kdaj in kje naj bi obtoženi orožje za izvedbo očitanega ravnanja nabavil, medtem ko kljub temu, da s tem podatkom ne razpolaga, zaključi, da je obtoženi orožje nabavil!?   Obramba je glede samega orožja tekom obravnave opozarjala, da - v kolikor bi predpostavka o izvedbi očitanega ravnanja s strani obtoženega držala - bi obtoženi moral pred odhodom od doma orožje poiskat, se pripraviti, kar vse zahteva svoj čas. Sodišče je izpostavljeno pripombo obrambe na rekonstrukciji zavrnilo, v smislu »saj obramba ves čas trdi, da obtoženi ni imel orožja«. Po mnenju sodišča pri izračunavanju časa, ki bi ga obtoženi potreboval, da bi prišel na kraj, okoliščine priprave orožja ni potrebno upoštevati, medtem ko v poglavju o krivdi ugotovi, da si je obtoženi orožje predhodno nabavil, pri tem pa ne pojasni, kdaj naj bi si orožje nabavil in kakšno orožje naj si je obtoženi nabavil, kar je naravnost absurdno in presega minimum zdrave in logične človeške pameti. Sodba tudi v tem delu nima razlogov (kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP).   ---------------    Kolikokrat so opažene bistvene kršitve določb iz ZKP - v tekstu se ponovi 30-krat, dodatno sta še dve razlagi, kjer pravijo odvetniki, »ni treba ponovno poudariti«), torej je 32 absolutno bistvenih kršitev: ...kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP,... 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP         str. 19 (3.3. zavrnitev 3 prič  obrambe)       str. 21 (...mimo obeh izvedenskih mnenj zaključi, da ne drži, da bi obdolženi deloval altruistično...)       str. 22 (...utemeljenost strokovnih zaključkov izvedenca dr. Kravosa. Tega sodišče ni naredilo in kar samo ocenjevalo pravilnost              zaključkov psihiatra, kar je nedopustno) str. 23 (Dokazna ocena izvedenskih mnenj je napačna! Kravos, Benedik – prihiater, kl. psiholog) str. 27 ... in kršitev ustavnih pravic iz 22., 23., 27. in 29. člena Ustave (ugotovitev časa streljanja, usklajevanje časov posnetkov    kamer) str. 27 (...ravnanje sodišča, v delu, ko napačno navaja domet kamere restavracije Via Bona, ki je nameščena pred vhodom...) str. 28 (...sodišče ni upoštevalo edinega točno določenega dejanskega časa, ki je klic priče Horvat ob 19:42 uri...) str. 33 (...sodišče ni dopustilo izvedbo dokaza s posnetkom, ki ga je obrabama sama ustrezno približala,...) str. 36 (... kolesar: sodišče navaja, da ni vidno od kod je prišel,...) str. 37. (...Izvedensko mnenje možnosti, da gre za istega kolesarja ni izključilo, kar pomeni, da navedeni kolesar lahko predstavlja     isto osebo, ali pa tudi ne.) str. 38 (...Zaključek sodišča o tezi kolesarja, ki pripelje iz smeri parkirišča ob 19:39:19 tudi nasprotuje zaključkom sodišča o času       streljanja, ki ga sodišče utemeljuje na podlagi časa prihoda oškodovanca in časa prihoda priče Horvat...) str. 41 (...Argumentacije sodišča, zakaj na bi bil ta kolesar prav obtoženi, obramba v sodbi ni uspela zaslediti. Razlogov sodišča o       odločilnih dejstvu (zakaj je ta kolesar po mnenju sodišča ravno obtoženi) izpodbijana sodba sploh ne vsebuje!) str. 42-43 (...Novljan...posnetek njenega vozila... sodišče svojo odločitev znova opira na vsebino uradnega zaznamka, ki pa ni          dokaz, na katerega se sodba lahko opre...) str. 49 (4.3.2 ZAVRNITEV PREDLAGANIH DOKAZOV ZA PRAVILNO IZMERO POTI)   (1. ...da izmere policije, ki izhajajo iz dveh      uradnih zaznamkov, ne predstavljajo dokaz, na podlagi katerega lahko sodišče opre svojo sodbo. Obramba je želela, da se v         dokaznem postopku postavi ustrezen izvedenec, ki bi najprej opredelil možne poti in nato izvedel ustrezne meritve z    upoštevanjem vseh znanih okoliščin in posnetkov kamer...) str. 51 (2. ...izmerjen čas v rekonstrukciji na način, da se je meril ločeno po posameznik odsekih, ne pomeni natančno izmerjenega     časa.  ) str. 51 (3. ... dokazni predlog podan s strani obrambe, ki je bil neposredno vezan na samo pravilnost izvedbe rekonstrukcije, je bil       predlog, da sodišče zaseže posnetke družbe Avto Ljubljana kamere št. 2 na dan 16. 12. 2015 v času, ko se je opravljala             rekonstrukcija. Zavrnjen!) str. 55 (str 52: Sodišče sicer v celoti sledi priči Mulec, vendar kljub temu, da je na podlagi opravljenih meritev priča dopustila    možnost, da bi se obtoženčev telefon priklopil na bazno postajo AVARNO3 tudi, če bi se obtoženi nahajal doma, sodišče vseeno  zaključi, da se je kritičnega večera, ko je obtoženi prejel Bartolov drugi SMS, ni nahajal doma...) str. 58 (...sodišče bi lahko – če bi sledilo predlogu obrambe – v zadevi postavilo ustreznega izvedenca, ki bi to nejasnost odpravil    (čeprav je že priča Mulec povedal, da lahko meritve na cesti smiselno uporabimo tudi za meritve v stanovanju!). Zaradi zavrnitve    dokaznega predloga obrambe je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, pri tem pa je bila tudi kršena pravica obdolženca do  obrambe in določba tretje alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije...) str. 61 (pižama ali trenerka?   ...uradni zaznamek o izjavi osumljenca z dne 22. 12. 2014 ni formalen dokaz. Obtoženi je svojo izjavo  podal  brez prisotnosti zagovornika, zato sodišče v skladu s tretjim odstavkom 148.a člena ZKP svoje odločitve ne sme opreti na to  izpovedbo. Sodišče je ves čas presojanja obtoženčevega zagovora na glavni obravnavi primerjalo z izjavo obtoženca dano policiji,  kar je nezakonito in predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki prvega odstavka 371. čelna ZKP.) str. 62 (...Sodišče za svojo ugotovitev, da je bil obtoženi oblečen v trenirko, nima nobene dokazne podlage, odločitev o tem, pa je  bila sprejeta brez upoštevanja vseh ugotovljenih okoliščinah in mimo dejstva, da na spodnjem delu trenirke ni bilo najdenih  nobenih sledi kaznivega dejanja...) str. 66 (6.1. Zakaj zavrnitev dokaznih predlogov s postavitvijo izvedenca kemijske stroke, pribavo dokumentacije od NFL v  zvezi s preiskavo GSR delcev in pribavo poročila o zadnjem servisu in zadnji kalibraciji SEM-EDX sistema predstavlja  bistveno kršitev določb kazenskega postopka?) str. 68 (...Obramba je po zaslišanju izvedenca Sabliča na glavni obravnavi izrecno opozorila, da glede na izpoved izvedenca  Sabliča, da ni izvedenec s področja prenosa snovi (kontaminacije) in da nima znanja s področja kemije, njegovih zaključkov v  zvezi s kontaminacijo v vseh njegovih pisanih mnenjih in njegove izpovedbe na zaslišanju v tem delu ni mogoče šteti kot  izvedensko mnenje! Sodišče se do tega sploh ni opredelilo in še naprej postopalo, kot da je izvedenec Sablič tudi strokovnjak za  vprašanja s področja kemije, kar je nedopustno in predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka, saj je izpodbijana  sodba (tudi) iz tega razloga nepravilna in nezakonita. ) str. 68 (...Bistveno kršitev določb kazenskega postopka predstavlja tudi zavrnitev dokaznega predloga obrambe za pribavo vsega  gradiva (slik, spektrov in analiz) od NFL v zvezi s preiskavo GSR delcev. Zavrnjeni dokazni predlog vsekakor ni prepozen, saj ga je  obramba oziroma obdolženi podala takoj po zaslišanju priče Ester Ceket (ki je na NFL opravljala vzorčenje in analizo najdenih  GSR delcev), ko se je pokazal dvom v pravilnost opravljenih postopkov vzorčenja in analize.)  str. 69 (Ker so napačno in nepravilno označeni vrhovi na spektrih lahko posledica napačne kalibracije (oziroma nekalibracije) SEM-  EDX sistema – o tem podrobneje v nadaljevanju, tudi zavrnitev dokaznega predloga s pribavo zadnjega poročila o servisu in zadnji  kalibraciji elektronskega mikroskopa z EDX detektorjem) str. 71 (...Postavitev Franca Sabliča za izvedenca in uporaba njegovega mnenja (z dopolnitvami) pri sojenju predstavlja bistveno      kršitev določb kazenskega postopka – konflikt interesov – policijski uslužbenec, ni izvedenec kemijske stroke...) str. 72 (NFL torej za dejavnost, ki jo je opravil za predmetni kazenski postopek, ni akreditiran!) str. 74 (...sploh ne upošteva, da si je obdolženi v relevantnem 23-urnem obdobju nedvomno nekajkrat umil roke. Kaj to pomeni, je  razloženo – to dejstvo de facto izključuje možnost, da bi bili na obdolžencu najdeni GSR delci posledica streljanja ob izvršitvi  obravnavanega kaznivega dejanja! To je ključno, sodišče pa se do umivanja kot načinu za popolno odstranitev GSR delcev niti ne  opredeli, čeprav je obramba na to tekom postopka opozarjala.) str. 93 (...Skratka – nemško izvedensko mnenje je v bistvu v celoti pritrdilo stališčem obeh strokovnjakov obrambe  Maštruka in dr. Čeha ter se v bistvenem razlikuje od izvedenskega mnenja Franca Sabliča) str. 95 (- da najdba teh delcev potrjuje zagovor obdolženca o ravnanju z jakno na strelišču (odlaganje na kontaminirano polico), - da  prisotnost teh delcev jasno kaže na njihovo obstojnost v tkanini skozi daljše časovno obdobje, - da prisotnost teh delcev dokazuje  ne le možnost, temveč v konkretnem primeru dejstvo kontaminacije jakne, ki pa se ni zgodila ob streljanju v obravnavanem  dogodku. Zgoraj navedeni zaključki bi bili edini pravilni in zakoniti, upoštevajoč domnevo nedolžnosti, vendar je sodišče tudi za to  dejstvo našlo razlago, ki navidezno pritrjuje utemeljenosti zaključka o obdolženčevi krivdi. Sodišče namreč izpostavlja, da drugi  tulec s kraja dejanja ni bil najden in da delci tombak lahko izvirajo iz tega drugega tulca, prav tako pa obstaja možnost memory  efekta. Obramba opozarja, da gre pri tem za čisto špekulacijo, ki ni potrjena prav z nobenim dokazom! Kakšen je bil drugi tulec  ne vemo in tega dejstva ni mogoče tolmačiti v obdolženčevo škodo! Prav tako ni bilo najdeno orožje, da bi lahko potrdili  ali ovrgli memory efekt in tudi tega dejstva ni dopustno tolmačiti v obdolženčevo škodo! Sodišče pa počne ravno to, kar je  nezakonito in nedopustno in samo potrjuje opozorila obrambe, da sodišče izhaja iz domneve krivde. Zakonit zaključek sodišča v  zvezi z zgoraj navedenim bi namreč bil, da ni dokazano, da bi delci tombak izvirali iz drugega tulca (ker slednji ni bil najden), da  memory efekt prav tako ni dokazan (ker orožje ni bilo najdeno) in da torej delci tombak izvirajo s strelišča, ki ga je obdolženi  dokazano obiskoval. Postopanje in zaključki sodišča v tem delu vsekakor predstavljajo bistveno kršitev določb kazenskega  postopka...) str. 95 (...sodišče prav na koncu točke 177 obrazložitve zapiše, da je potrebno upoštevati, da je sodišče že predhodno zavrnilo  zagovor obdolženca o kontaminaciji jakne Bugatti. Pri tem je potrebno vedeti, da se sodišče v točki 177 prvič v sodbi ukvarja z  najdbo delcev tombak, ki pa bistveno vpliva na presojo kontaminacije. Vendar se sodišče do novo navedenih dejstev (najdbe  tombak delcev) ne opredeli v smislu možnosti kontaminacije, temveč zapiše, da je že predhodno zavrnilo zagovor obdolženca  glede tega vprašanja. Pika. Je sploh potreben dodaten komentar in opozorilo, da bi se moralo sodišče prav na tem mestu ponovno  ukvarjati z dokazno oceno, upoštevajoč novo izpostavljena dejstva, ki izhajajo iz dokaznega postopka? Najbrž ne.) str. 96 (...zakaj sodišče z gotovostjo (?)  ugotavlja, da so GSR delci, najdeni na obdolžencu in njegovi jakni, posledica streljanja  kritičnega večera in ne posledica kontaminacije. Pri tem sodišče v točki 187 izpusti eno ključnih ugotovitev nemških izvedencev in  sicer, da ostanki streljanja, najdeni na jakni, izvirajo iz različnih virov (vrst streliva). Tega dejstva sodišče ne pojasni zadostno nikjer  v sodbi. Kot že prej navedeno – razlaga najdenih delcev tombak z memory efektom v povezavi z drugim (nikoli najdenim) tulcem,  je čisto ugibanje in nič drugega! Tako kot obstaja možnost, da je temu tako, obstaja tudi možnost (najmanj takšna), da temu ni  tako. Celo izvedenec Sablič je glede možnosti memory efekta pojasnil, da je v konkretnem primeru irelevanten, saj ni bil najden  drugi tulec (prav tako pa ne orožje). Obramba na tem mestu ne bo ponovno opozarjala, kako mora sodišče v takšnih primerih  (dvomu) ravnati, saj je to povsem jasno.) str. 100 (...Glede na vse zgoraj navedeno se pokaže mnenje izvedenca Sabliča v delu, ki se nanaša na položaj strelca in  oškodovanca, povem zgrešen. Ob tem ne gre spregledati dejstva, s kakšno prepričanostjo je izvedenec Sablič zagovarjal  pravilnost ugotovitve položaja strelca, ki se je kasneje ugotovil za povsem netočen oziroma nezanesljiv. Enako velja tudi za  mnenje izvedenca Sabliča, ki se nanaša na GSR delce, vendar žal sodišče tega dela ni ocenilo kritično in pri svoji dokazni oceni ni  izhajalo iz domneve nedolžnosti.)

preberi več

8. september – mednarodni dan pismenosti

8.09.2017

PISMENOST je sposobnost branja in pisanja ter zmožnost razumevanja vsakdanjih sporočil. Je pomemben del razvoja neke družbe, česar se zavedata tudi Organizacija Združenih Narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) in Mednarodno bralno društvo. Že leta 1966 sta 8. september razglasila za mednarodni dan pismenosti, ki opozarja na to, da je kljub današnjemu razvoju stopnja pismenosti v mnogih državah sveta še vedno izrazito nizka. Največ nepismenih je v Saharski Afriki ter južni in zahodni Aziji, v Evropski uniji pa skoraj 75 milijonov odraslih ne obvlada osnov branja in pisanja. Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je z Mednarodnim bralnim društvom leta 1966 razglasila 8. september za mednarodni dan pismenosti. Ob letošnjem 8. septembru je na svetu po podatkih organizacije 793 milijonov odraslih nepismenih. Med njimi je večina deklet in žensk, podatki pa še kažejo, da približno 67 milijonov šoloobveznih otrok v svetu ne more koristiti svoje pravice do osnovnošolskega izobraževanja. O pismenosti je potrebno govoriti. Pismenost je namreč človekova pravica, orodje osebne moči in sredstva za socialni in človeški razvoj ter pomembna za izkoreninjenje revščine, zmanjšanje umrljivosti otrok, omejevanje rasti prebivalstva, doseganje enakosti med spoloma in zagotavljanju trajnostnega razvoja, miru in demokracije. Četudi se nam pismenost zdi samoumevna – po svetu ni tako. UNESCO ugotavlja da je na svetu okoli 780 milijonov oseb, ki ne zanjo čitati, pisati in računati. Od tega 2/3 žensk. Osebni računalniki ter svetovni splet in dostopnost gradiv na njem sta nas kar polenila. Vse  manj beremo knjige in o njihovi vsebini razmišljamo. Vse manj pišemo ročno – praviloma na izpitih. Vse manj se poglabljamo v razumevanje vsebine sporočil. Naj bo današnji dan – mednarodni dan pismenosti vzpodbuda, da bomo večkrat vzeli v roke knjigo in jo prebrali. Morda pa je prišel čas- da se ponovno organizirajo čitalnice, kjer bo prepovedana uporaba telefonov in računalnikov. Predvsem bo zapovedano branje in pogovor o prebranem. Iščem somišljenike, ki bi lahko organizirali ČITALNICE  po Sloveniji v okviru svojih že obstoječih aktivnostih in dejavnostih.   Kontakt: ivanusa.mirjana@gail.com  

preberi več