10:26

Posvet zadružnikov v Portorožu

10:22

Za stabilnejši prihodek je treba "jaz" zamenjati za "skupaj"

09:48

Združeno kraljestvo naj ostane del enotnega trga EU

09:21

Paša kokoši

10:16

Pripravimo se na april - po Luninih bukvah 2019

Posvet zadružnikov v Portorožu

19.03.2019

preberi več

Za stabilnejši prihodek je treba "jaz" zamenjati za "skupaj"

19.03.2019

preberi več

Združeno kraljestvo naj ostane del enotnega trga EU

19.03.2019

preberi več

Paša kokoši

19.03.2019

preberi več

Tolminske sivke

14.03.2019

preberi več

V PRIHODNJI ŠTEVILKI

Zadružništvo in SKP po letu 2020

V Portorožu je 12. in 13. marca potekal 46. posvet zadružnikov, ki je osrednjo pozornost namenil zadružništvu in kmetijski politiki po letu 2020. Zbrani so osvetlili poglede na prihodnost slovenskega in evropskega kmetijstva in podeželja po letu 2020, se seznanili s pogledi mladih o prihodnosti, posebno mesto pa namenili sodelovanju ter predstavili aktualna dogajanja v kmetijstvu in agroživilstvu.  Kakšna prihodnost čaka zadružnike, kako jo vidijo politiki in kako ocenjujejo strokovnjaki, pa v prihodnji številki Kmečkega glasa (20. marec 2019). 

Ustanovljen Svet za ženske na podeželju

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je potekala ustanovna seja Sveta za ženske na podeželju. Na prvi seji, ki je simbolno potekala dan pred 8. marcem, mednarodnim dnevom žena, so imenovali štirinajst članov sveta in sekretarko, določili pa so tudi naloge nanovo ustanovljenega sveta. Člani sveta so soglasno za predsednico izvolili Vlasto Nussdorfer, nekdanjo varuhinjo človekovih pravic, za podpredsednico pa Ireno Ule, predsednico Zveze kmetic Slovenije. Več v 11. številki Kmečkega glasa.

Novo okolje je šok za rastlino

Sajenje je eno od pomembnejših vrtnarskih opravil, saj želimo rastlinam zagotoviti najboljši mogoči začetek. S pravilnim sajenjem ali presajanjem zmanjšamo stres za rastlino in tako preprečili njen morebitni propad. Za preprečevanje stresa je pomemben že čas sajenja. Čeprav številne rastline sadimo v času mirovanja, kar je pri večini naših okrasnih rastlin zimsko obdobje, lahko premočan mraz poškoduje korenine že med sajenjem ali prodre do korenin prek zrahljane prsti. Ob prenizkih temperaturah je zato bolje, če počakamo na nekoliko zmernejše vreme. Če razmere niso primerne za sajenje, rastline v loncih do sajenja postavite v neogrevan rastlinjak ali na zavarovano mesto na prostem. Rastline z golimi koreninami pa začasno zagrebemo v večji lonec s kompostom – s tem bomo preprečili izsušitev korenin. Več preberite v 11. številki Kmčekega glasa

Varstvo rastlin

Kljub mrzlim nočem so naraščajoče dnevne temperature spodbudile razvoj rastlin, ki poteka hitro in tudi v hladnejših legah so predvsem koščičaste sadne vrste že začele z brstenjem. Močno nabrekle brste imajo tudi že nekatere sorte hrušk, na toplejših legah brstijo tudi nekatere sorte jablan. V Kmečkem glasu so objavljene že prve napovedi za varstvo rastlin, in sicer za pečkarje in koščičarje, ter za jagodičje - ameriške borovnice in jagode.  V 11. številki Kmečkega glasa, ki bo izšla 13. marca, pa bo še posebna priloga Varstvo rastlin, ki bo vključevala tudi zaščito poljščin pred boleznimi in škodljivci.

KOLEDAR DOGODKOV

NE SPREGLEJTE
Aktualni dogodki in zanimivosti

»Če želimo zavarovati kmetico, moramo zavarovati slovensko zemljo.«

Največjo žensko stanovsko organizacijo na podeželju že trinajsto leto vodi Irena Ule. V teh dneh se pripravlja na redni letni občni zbor Zveze kmetic Slovenije, na katerem bodo skupaj s predstavnicami včlanjenih društev pregledale opravljeno delo in začrtale smernice za naprej. Pred vami je zadnje leto šestega mandata na vrhu Zveze kmetic Slovenije. Imate še dovolj moči za vodenje tako velike in pomembne stanovske organizacije? Res je, še eno leto bom opravljala to pomembno funkcijo. Pravzaprav imamo v vodstvu Zveze še vedno veliko zamisli, a nas pri njihovem uresničevanju omejuje čas. Volja je, zmanjkuje nam časa. Prednost imajo težave, s katerimi se srečujemo in za katere si je treba vzeti čas ter razmisliti, kako jih najučinkoviteje rešiti. Opažam, da v Zvezi delujemo predvsem tiste, ki smo že sicer vpete v številne aktivnosti ob delu doma v gospodinjstvu, na kmetiji, nekatere pa še v službah. Zaradi tega moramo dostikrat hiteti in včasih kaj prezremo. Ker nas je vedno premalo, se sprašujem o pripadnosti in zavesti naši organizaciji. Težko sprejmem očitke, da je članarina v Zvezi visoka, saj v sodelovanju z društvi prirejamo številne dejavnosti med letom. Res pa je, da se odvijajo tam, kjer je zanje zanimanje največje. Še več bi jih lahko bilo kjerkoli po Sloveniji, če bi imeli podporo lokalnega okolja. Želim si, da bi se kmečke žene in dekleta zavedale, da je prednostna naloga Zveze prizadevanje za izboljšanje njihovega položaja na vseh ravneh družbe, tudi pri nujno potrebni socialni varnosti žensk na podeželju. Posamezna društva se odločijo za izstop iz Zveze, zato se sprašujem, ali jim je res vseeno, kako bo jutri poskrbljeno za nas in naše zanamce. Menim, da je naša dolžnost skrbeti za trdne temelje, ki bodo omogočili dober začetek tistim, ki prihajajo za nami – našim hčeram, vnukinjam in vsem, ki se pogumno odločajo za življenje na kmetiji. Čeprav ste deležni kritik in nasprotovanj, se uspešno soočate z njimi. Tudi sami ste kritični do svojega dela. Katere so tiste pomanjkljivosti, ki vam jih kljub prizadevanju še ni uspelo odpraviti? Delo, ki se ga lotim, želim opraviti korektno in z željo po najboljšem izidu. Da, tudi pomanjkljivosti bi našli. Vedno si želim pravočasno prispeti na dogodek, sestanek …, a se mi pogosto zgodi, da lovim zadnje sekunde, včasih preveč zaupam »garminu« in zaidem. Pogosto se zgodi, da bi morala biti na več mestih hkrati. Tako uspem ustreči enemu, preostali pa so užaljeni. Zelo rada se držim dogovorov in želim v dogovorjenem roku postoriti vse. Seveda mi to ne uspe vedno: ob službi, domačih opravilih, čudovitima vnukinjama, raznovrstnih aktivnostih Zveze, iskanju finančnih sredstev in pisanju raznoraznih poročil so meseci, tedni in noči prekratke. Marsikdaj me kritizirajo, da nisem dovolj odločna, da sem premila in bi morala znati udariti po mizi. Iz spoštovanja do ljudi, s katerimi delam, tega ne morem storiti. Želim si dobrih medosebnih odnosov, prijateljev in ljudi, ki vedo, da je treba za svoj stan in poklic marsikaj narediti. Lepo je delati, če si v skupini aktivnih, pozitivnih ljudi. Morda me spremlja duh kraja, kjer sem odraščala in živim z družino. Prihajam namreč iz Zasavja, kjer so razmere za preživetje na kmetiji težke, zato pomagamo drug drugemu in vztrajamo. Moja stališča temeljijo na izkušnjah, praksi in veliko razmišljanja. Da bom spremenila stališče, morate imeti dobre, močne argumente. Pogovor si preberite v 10. številki Kmečkega glasa.

Vse več vinarjev polni penine

Ljubitelji vin v Ljubljani se v dnevih okrog valentinovega že tradicionalno družijo družijo z vinskimi mehurčki na Salonu penečih vin, ki je bil letos šestič v hotelu Slon. Salona se je udeležilo doslej največ- 43 vinarjev z rekordnim številom 140 penin, odlična pa je bila tudi obiskanost. Poraba penečih vin se v Sloveniji nenehno povečuje vse od leta 2006, vzporedno raste tudi pridelava, obenem pa se povečuje uvoz penečih vin. Poraba se je tako v dobrem desetletju povečala iz treh na deset odstotkov, pridelava pa se je po ocenah povečala na 2 milijona steklenic. V svetovnem merilu se poraba penečih vin se  giblje okoli šestih odstotkov in še raste. V porastu spredvsem lažja in enostavna peneča vina na eni strani in na drugi prestižna peneča se vina. Prav tako je razveseljivo, da peneča vina počasi vstopajo v segment dnevne porabe, dviguje se tudi poraba penečih vin ob hrani. Povečuje se tudi število vinarjev, ki imajo v svoji ponudbi peneča vina, med njimi so številni mladi obrazi ali pa nasledniki v uveljavljenih vinarskih hišah. Vinski svetovalci pa menijo, da se lahko pohvalimo, da so peneča vina že prišla tudi do naših porabnikov in da jih spoznava in uživa čedalje več mladih. Peneča vina je tako v zadnjem obdobju precej lažje prodati kot v preteklosti. Za gostince tako ostaja odprto samo vprašanje, koliko je gost pripravljen plačati za kozarec, steklenico penečega vina. Vsi pa se zavedajo, da bo potrebno vložiti še veliko naporov v izobraževanje – tako tistih, ki so v prodaji, kakor tudi publike. Slednje je predvsem naloga sommelierjev in piscev o vinu. V okviru salona penečih vin je bil tudi ocenjevanje, kjer so prejeli najvišja priznanja med belimi penečimi vini Vina Kauran, Victoria 2010, Slovenija , Radgonske gorice za zlato radgonsko penino Selection, in Semiška penina, barrique, Slovenija.Med rose penečimi vini so bila najboljša a vina: Istenič, Gourmet rosé, 2015, Zlati grič, Konjiška penina rosé, in vino Kozinc, Joker Zara, Slovenija

Za zdravstveni center v Ugandi darovali več kot 104.000 evrov

Na pustno soboto sta Misijonsko središče Slovenije in Radio Ognjišče znova pripravila dobrodelno akcijo. Tokrat bo pomoč namenjena afriški celini, saj bi radi v misijonu v Ugandi zgradili zdravstveni center za matere in otroke. Misijonar Danilo Lisjak, ki deluje na misijonu Atede, pravi, da 35.000 ljudi s tega območja nima niti ambulante, zaradi različnih bolezni pa je umrljivost otrok in mater zelo visoka. »V našem delu Afrike otroci najpogosteje umirajo zaradi malarije, ki ima štiri stopnje. Ko doseže četrto, lahko otrok umre v eni noči. Starši nimajo niti znanja niti potrebnih zdravil. Velika težava je še vedno tudi AIDS, prebivalci obolevajo še za ebolo in drugimi nalezljivimi boleznimi. Vsem bomo skušali pomagati v našem zdravstvenem centru.« Klic na pomoč je slišalo veliko dobrotnikov, ki so darovali več kot 104.250 evrov. Misijonar Danilo Lisjak je navdušen: »Hvala vsem za veliko človekoljubno idejo o gradnji bolnišnice na našem misijonu Atede na severu Ugande. Hvala za vašo dobroto za zdravstveni center, izgradnjo bolnišnice za naše otroke, matere, revne in uboge. 30 opek kupimo za en evro. Otroci so zbirali za opeke, odrasli za cement, železo … Veliko fantov in mož bo ob tej gradnji dobilo delo in skromna sredstva za preživljanje številčnih družin.«

28. Dnevi komedije

V SLG Celje se bo v sredo, 6. marca, ob 19.30 začel že 28. festival Dnevi komedije, ki bo trajal dva konca tedna, vse do 17. marca 2019. Vprogramu si boste lahko ogledali komično dramo Venera v krznu, glasbeno komedijo Ventilator, ki je nastala po motivih Goldonijeve Pahljače, satirični kabaret Realisti, komedijo absurda Strašni starši, uspešnica West Enda, Broadwaya in odrov številnih prestolnic, komedijo zmešnjav Predstava, ki gre narobe, slovenska komedijska klasika Ta veseli dan ali Matiček se ženi, gledališki koncert Prekleti kadilci Svetlane Makarovič in odrsko izpoved Polone Vetrih Ne pozabite na rože, to je je avtobiografska izpoved upokojene igralke, je grenko-sladka izpoved o njeni umetniški in zasebni poti. Več informacij najdete na spletnih straneh SLG Celje.

V bližnji prihodnosti

Razpis Prostovoljec leta 2018

Mladinski svet Slovenije (MSS) že sedemnajstič zapored razpisuje natečaj Prostovoljec leta. Med prispelimi prijavami bodo izbrali najboljše prostovoljke, prostovoljce, prostovoljski projekt, Naj mladinskega voditelja oz. voditeljico in Naj mladinski projekt za lansko leto. Natečaj poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja. K prijavi na natečaj vabijo vse nevladne organizacije, javne institucije, neformalne skupine in posameznike, ki so v svoje dejavnosti v letu 2018 vključevali prostovoljstvo. Pri posameznikih bodo izbrali najboljše v šestih kategorijah: Naj prostovoljko in Naj prostovoljca v starostnih skupinah do 19 let, od 20 do 29 let ter 30 let ali več, izbrali pa bodo tudi Naj mladinskega voditelja oz. voditeljico. Pri projektih bosta nagrajena Naj prostovoljski projekt in Naj mladinski projekt. Pri projektih šteje vsaka organizirana aktivnost, pri kateri je sodelovalo več ljudi, in ni nujno, da gre le za administrativni projekt. Vsi prijavljeni posamezniki in predstavniki sodelujočih organizacij bodo povabljeni na končno prireditev, ta bo predvidoma 11. junija, na kateri bodo podelili nazive in priznanja. Organizatorji poudarjajo, da je namen natečaja promocija prostovoljskega dela in ne tekmovanje. Vprašanja in prijave naslovite na: prostovoljec@mss.si ali po navadni pošti na: Mladinski svet Slovenije, Dunajska 5, 1000 Ljubljana. Razpis – besedilo natečaja ter prijavnici (za posameznike in za projekte) najdete na spletni strani MSS. Rok za prijavo je petek, 29. marec 2019.

Pomembni datumi za vpis

V letošnjem šolskem letu osnovno šolo končuje 17.684 učencev in učenk, srednjo šolo pa 19.639 dijakinj in dijakov. Za devetošolce sta na voljo 23.702 mesti na srednjih šolah, zadnji rok za oddajo prijavnice za vpis v prvi letnik pa je 2. april 2019. Dijakinje in dijaki bodo lahko kandidirali na 11.719 vpisnih mest v višjih šolah ter na 18.632 vpisnih mest v 1. letnik rednega in izrednega študija. 16.412 vpisnih mest v visokem šolstvu je na voljo državljanom Republike Slovenije in državljanom držav članic Evropske unije, 2.200 vpisnih mest pa tujcem iz držav nečlanic Evropske unije in Slovencem brez slovenskega državljanstva. V višjem šolstvu se kandidati v prvi letnik lahko prijavijo v dveh prijavnih rokih, in sicer do 18. marca 2019 in od 26. do 30. avgusta 2019. NOVI PROGRAMI NA ŠOLAH V naslednjem šolskem letu bo v srednjih šolah nekaj novih programov. Na Šolskem centru Novo mesto, na Srednji strojni šoli, bodo začeli izvajati nov program Tehnik mehatronike, športni oddelek bo dobila III. Gimnazija v Mariboru, na nekaterih šolah pa bodo nekatere programe po nekaj letih prekinitve ponovno zaživeli. Na Biotehniški šoli Šolskega centra Nova Gorica bodo namesto programa Vrtnar ponovno imeli program Gospodar na podeželju, na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota program Pomočnik v tehnoloških procesih, na Šolskem centru Celje, Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja, program Izvajalec suhomontažne gradnje, na Srednji elektro-računalniški šoli Maribor pa program Elektrotehnik (PTI). VAJENIŠTVO Mreža šol z vajeniškim načinom izobraževanja se v naslednjem šolskem letu širi. V vajeniški obliki se bo mogoče izobraževati za poklic mizarja, kamnoseka, oblikovalca kovin – orodjarja, gastronomskih in hotelirskih storitev, steklarja, papirničarja, slikopleskarja – črkoslikarja, strojnega mehanika, zidarja, elektrikarja, mehatronika, operaterja in kleparja – krovca. Delodajalci, pri katerih so na voljo vajeniška učna mesta, so objavljeni na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in na povezavi www.mojaizbira.si. Seznam se dopolnjuje, zato bo na voljo tudi na šolah z vajeniško obliko izobraževanja. Tam bodo tudi sicer na voljo vse informacije o vpisu, sklenitvi vajeniške pogodbe in tovrstnim izobraževanjem. RAZPIS ZA VPIS V DIJAŠKE DOMOVE V dijaških domovih je za naslednje šolsko leto predvidenih 2.281 mest. Učenci (bodoči dijaki) in dijaki, ki želijo v šolskem letu 2019/20 bivati v dijaškem domu, morajo do 2. aprila 2019 izbranemu dijaškemu domu poslati izpolnjeno prijavnico za sprejem v dijaški dom. Prijavnice so na voljo v dijaških domovih in na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (http://www.mizs.gov.si/). Vsak kandidat se lahko prijavi samo za en dijaški dom, v katerem želi bivati. Kandidati lahko prijave prenesejo v drug dijaški dom do 21. junija 2019, o morebitnih omejitvah in postopku vpisa bodo kandidati obveščeni do 2. julija 2019 (na spletni strani ministrstva in dijaških domov). Vpis v dijaški dom bo potekal do 12. julija 2019, po tem datumu in do 30. septembra 2019 pa še vpis na prosta mesta za kandidate, ki se niso prijavili v predvidenem roku.

EIMA - letošnji največji sejem kmetijske mehanizacije v Bologni

Od 7. do 11. novembra bo v Bologni v Italiji potekal letošnji največji sejem kmetijske mehanizacije v Evropi, in sicer že 43. izvedba sejma EIMA, ki se vsaki dve leti izmenjuje s sejmom Agritechnica v Hannovru. Ob predhodni registraciji na spletnih straneh sejma lahko brezplačno obiščete sejem. V Bologni bodo na skoraj 34 hektarjih razstavnih površin oziroma skoraj 30 velikih dvoranah predstavljali različno kmetijsko mehanizacijo s številnimi novostmi, razstavljenih bo okoli 50 tisoč različnih strojev za kmetovanje. Kar 1950 razstavljavcev iz 49 držav se bo letos predstavljalo rekordnim 300 tisoč obiskovalcem, med njimi bodo tudi številni iz Slovenije. Na sejmu bomo lahko spremljali številne novosti, ki jih bo mogoče kupiti šele prihodnje leto, predvsem so to prenovljene serije traktorje in strojev.

Izzivi številnih delovnih področij

Matej Kralj  je dobrega pol leta mladi prevzemnik na vinogradniško-vinarski  kmetiji v Škocjanu pri Kopru, kjer so  bili starši bili prepričani, da je s kmetovanjem pri njih konec. Zelenjadarstvo na osmih hektarjih na zemljiščih državnega sklada so namreč postopno opustili, Matej pa se je  izobrazil za turističnega tehnika. Toda ko je začel intezivneje delati v vinogradu, ki so ga od nekdaj imeli pri hiši, se je v trto zaljubil. Zato so vinograde zadnja leta razširili na pet hektarov,  v njih  je prva  malvazija, brez refoška v Istri seveda ne gre, sledita še cabernet sauvignon in rumeni muškat.  Zdaj je ponosen, da je mladi prevzemnik, ob tem pa se sooča s številnimi izzivi "one man band" vinogradnika in vinarja,  saj je sam za vse naloge, ki jih v tujini praviloma opravlja več zaposlenih.  Več v prihodnji številki Kmečkega glasa.        

i

km/h

%

KNJIGE - ZALOŽBA KMEČKI GLAS

Pripravimo se na april - po Luninih bukvah 2019

V Luninih bukvah 2019 radi prebiramo stalno rubriko - koledar vrtnih opravil po meseci, ki ga sestavi Miša Pušenjak. Prav vsako leto dopolni nabor nasvetov z novimi zanimivostmi za delo na: okrasnem, zelenjavnem in sadnem vrtu, pa tudi v zavarovanih prostorih (npr. rastlinjakih). Nekaj Luninih bukev 2019 je še na zalogi, pohitite.  Tu je odlomek iz letošnjih nasvetov v bukvah za april:  Zelenjavni vrt Aprila se delo res prične. Največja nevarnost v aprilu je, da prehitevamo čas. Zato se predvsem, kadar je april topel, prav vsak dan ozrite najprej na koledar in šele potem hitite s semenom in sadikami na vrt. Direktno na stalno mesto lahko sejemo solate, endivijo (sama je sicer ne priporočam, a če ste res ljubitelji), korenček in peteršilj pa šele, ko ima zemlja vsaj 8 °C. Blitvo in rdečo peso lahko sejete, ko ima zemlja vsaj 5 oC. Samo še v začetku meseca lahko sejete grah in bob, pa tudi motovilec in špinačo, če ju imate radi. Konec meseca lahko sejete tudi nizek fižol. Počakamo samo še s setvijo kumar, bučk, leče, čičerike, dolge vigne in visokega fižola. Na prosto sejemo tudi enoletne začimbnice in zelišča. Ne pozabite, da jih veliko kali na svetlem. To pomeni, da setve ne pokrijem z zemljo, ampak seme samo pritisnemo ob zemljo, da dobi stik z vlago. Pokrijemo z agrokopreno, da se seme ne izsuši. Od tistih, ki jih najpogosteje sejemo direktno na stalno mesto, so predvsem kamilica, šetraj in ognjič. Na prosto presajamo sadike solat, kapusnic in pora, proti koncu meseca pa včasih tudi bučke in kumare. Ne pozabite, da mora biti zemlja tudi za presajanje plodovk primerno ogreta, zato s presajanjem ne hitimo. Poletje bo še dolgo. V aprilu nas obišče na vrtu zelo nezaželen škodljivec – čebulna muha in porova zavrtalka. Zato v začetku meseca vse čebulnice, tudi por in šalotko, pokrijemo. Najbolj uporabne so zavese z manjšimi luknjami. Najpogosteje pa uporabljamo seveda agrokoprene. V zadnjih letih pa nam dela preglavice še kapusova muha. Zato je potrebno tudi gredice s kapusnicami proti koncu meseca žal pokriti. Med naravnimi pripravki lahko proti muham uporabimo lesni pepel, ki ga redno rosimo okoli ogroženih rastlin. Kot zastirka so za varstvo kapusnic uporabni še posušeni listi čebule, pora ali česna, če imate veliko drobnjaka, dodajte še njihove liste, listi gozdne praproti, posušeni listi koperca in seveda sivke. Ker se tudi sivka ravno spomladi še enkrat obrezuje, porezano maso uporabite v ta namen. Tudi ostala, močno dišeča zelišča, ki jih porežemo spomladi, muhe odganjajo. Sadike ogroženih vrtnin lahko tudi zalivate s pripravki (čaji) iz pelina ali vratiča. V aprilu postanejo velika nadlega tudi polži. Najučinkovitejše je redno pobiranje in uničevanje. Če boste s tem pričeli pravočasno, bo poleti potem manj težav. Delosi lahko olajšate tako, da jim nastavljate koruzni zdrob na krožnikih in jih zgodaj zjutraj poiščete tam. Vstop na vrt jim lahko delno zagrenimo z nekaterimi rastlinami, ki jih smrdijo. Ob poteh in na opuščenih površinah poiščemo rastline vratiča, ob robovih gozdov pa tudi že poganja listje bezga. Najbolj učinkovita pa je zastirka iz gozdne praproti, kremenčevih peskov, deloma pa tudi žagovine in pepela. Nikakor pa naj vas ne zamika posipavanje z apnom ali soljo, ker s tem naredite več škode zemlji kakor pa polžem. V tujini v zadnjih letih na veliko uporabljajo različne kovinske prepreke, predvsem bakrene ali pocinkane ograje. Del ekološke pridelave so tudi zelišča. Aprila obilno cveti regrat. Njegovi cvetovi pa dajejo odličen pripravek za premagovanje težavnih situacij, stresa, rane ali pa kar samo za krepljenje rastlin. Zato jih zdaj naberite, saj cveti samo enkrat na leto. Aprila je tudi čas za nove nasade šparglja, ki je postal popularen tudi pri nas. sadike šparglja lahko kupite tako v lončkih – sejanke, a te so ponavadi eno ali največ dvoletne. Bolje je, da poiščete koreninske sisteme, ki jim tudi rečemo sadike. Te so namreč stare tri leta, to pa vam omogoča, da prvi pridelke režete že naslednje leto po sajenju. Seveda še ne polnih 10 tednov, za juho ali dve poganjkov pa že bo. Vrtnarjenje v zaščitenem prostoru, rastlinjaku, tunelu Najpomembnejše opravilo pa je zračenje. V sončnih dnevih naj bodo rastlinjaki od zgodnjega jutra pa do poznega popoldneva odprti, tudi če dežuje. Šele zdaj sejemo kumarice, lubenice, melone in bučke za sadike za sajenje na prostem. Samo pri vzgoji sadik bučnic lončkov s substratom ne napolnimo do vrha, ampak samo do polovice. Pustimo, da se kaleča rastlinica potegne iz lončka, potem pa dosujemo zemljo do vrha. Ta ukrep nadomešča pikiranje rastlinic globlje, kar počnemo pri paradižniku, papriki in jajčevcu. Vzgojite si lahko tudi sadike (seveda s koreninsko grudo) nizkega in tudi visokega fižola. S tem si prihranite nevarnost napada fižolove muhe in glivic, ki so nevarne, kadar fižol zunaj na prostem predolgo kali. Vsekakor pa vsaj še v začetku meseca posejte za sadike enoletnice, ki bodo popestrile vaš vrt in okolico rastlinjaka. A njihova vloga je seveda veliko večja, saj s svojo barvo, vonjavami in predvsem cvetnim prahom in medičino pokličejo na vrt koristne žuželke. Seveda pa so tudi v šopkih v stanovanju zelo lepe in nam popestrijo življenje in dvignejo energijo. Samo še v aprilu v rastlinjak sadimo sadike kapusnic, kasneje bo zanje v njem pretoplo. Presajamo še sadike solate, najbolje kar med posajene bučke ali kumare. Ja v rastlinjak pa sicer pa po pameti in s prilagajanjem vremenu, že lahko sadite kumare in bučke od začetka meseca. V sredini meseca pa tudi v neogrevane pokrite prostore lahko sadite paradižnik, paprike in jajčevca pa še ne. Posejte, če še niste seveda, tudi korenček in peteršilj. Svetujem zgodnje sorte korenčka, kasneje boste pozne tako imeli na prostem. Visoke grede Visoke grede najprej dopolnite s substratom, ker se skoraj vedno nekoliko posedejo. Svetujem, da uporabite kupljene zemlje, ne pa vrtno zemljo, ker se le ta preveč zbija, je pretežka. Nanje že lahko sadite skoraj vse, razen paprike in jajčevca. Ponovno pa velja opozorilo, prilagajajte se vremenu. Tudi paradižnik se lahko sadi proti koncu meseca, če ni prehladno in predvsem, če je visoka greda narejena po pravilih, z nepreperelim kompostom kot jedrom na sredini. Le ta namreč greje vse skupaj in zato ste lahko na gredi 14 dni zgodnejši, kakor na vrtu. Pogosto pa je v aprilu grede že potrebno zalivati, saj se izsušujejo hitreje, kakor vrt. Tega ne pozabite. Voda ni potrebna samo rastlinam, tudi kompostu oz. njegovim prebivalcem. Seveda pa se aprila že lahko postavljajo tudi nove visoke grede. Zame je sicer najbolj primeren mesec september, ko je na razpolago dovolj materiala, a tudi v aprilu se najde slama, listje, je pa več porezanega vejevja. Kako se grede postavljajo, si poglejte v ustrezni literaturi, saj se najdejo knjige tudi v slovenščini. Ne pozabite, če želite, da bo greda funkcionirala najbolje, je jedro grede nepreperel kompost. le ta s svojim razpadanjem greje gredo.

Vse več je povpraševanja po jagodičastem sadju

V nasadih in v vrtovih posadimo čim več jagodičja (maline, robide, ameriške borovnice, jagode, ribeze...). To sadje je izjemno zdravo, plodove pa obiramo že zelo hitro po posaditvi rastlin. Znanje o gojenju prinaša nova knjiga Gojenje jagodičja, ki je že v tiskarni.

REVIJA O KONJIH

Prehrana starejših konj

V skoraj vsakem hlevu imamo dandanes kakšno veliko osivelo glavo, ki nosi s seboj leta izkušenj in leta spominov. Vsi si želimo, da bi bili naši ljubljenci z nami, kolikor dolgo je le mogoče. Omogočamo jim redno veterinarsko oskrbo, dodajamo dodatke, da bi jim olajšali gibanje, izboljšali počutje ali omilili bolečino. Kako še lahko pomagamo našim starčkom ostati v dobri formi? Več o tem v članku Natalije Orožim v marčni številki Revije o konjih

Asimetrija jahača

Asimetrija jahača Jahanje je edinstvena aktivnost, šport, ples, umetnost, saj združuje dve telesi, dva uma, dve energiji v gibanju. Če je izvedeno popolno, delujeta skupaj kot eno božansko bitje, kar je tudi eden glavnih razlogov, zakaj svet konja že od vekomaj tako privlači ljudi. Več o tem v februarski številki Revije o konjih

MOJ MALI SVET

Sajenje v vreče iz blaga

Vreče za sajenje so zanimiva alternativa sajenju neposredno v vrtno zemljo. V primerjavi z lonci in koriti imajo vreče za sajenje veliko prednosti. Vanje lahko rastline posadimo v rastlinjaku ali v zavetju hiše, nato pa jih, ko se vreme segreje, prestavimo ven. Med letom jih lahko prestavljamo tako, da dobi rastlina najbolj ustrezno količino svetlobe in toplote. Spomladi jih postavimo neposredno na sončno lego, pozneje sredi hude poletne pripeke pa jih lahko umaknemo na bolj ustrezen del na vrtu.

Shranjevanje in odlaganje v kuhinji

Omare za shranjevanje posode in drugih gospodinjskih pripomočkov so nepogrešljiv sestavni del vsake kuhinje. Bistvene značilnosti dobrega shranjevalnega prostora so preglednost, racionalna izraba prostora, dosegljivost predmetov in ustrezna velikost. Omogočeno mora biti enostavno shranjevanje in praznjenje brez odmikanja in iskanja. Kuhinjskih elementov zato nikakor ne smemo presojati samo po zunanjem videzu, ampak je treba pogledati tudi v notranjost predalov in omaric.

TEHNIKA IN NARAVA

Izšla je nova številka revije Tehnika in Narava

Le še en mesec nas loči od prazničnega decembra in začetka zime, ko si boste na kmetijah nekoliko odpočili in se pripravili na novo leto. Navadili smo se že, da novo leto prinaša tudi nove izzive pri kmetovanju, saj nanj vplivajo vreme, trg in drugi dejavniki. Nam bo vreme naslednje leto bolj naklonjeno, bodo odkupne cene pridelkov na ravni, ki bo omogočala ekonomsko vzdržnost kmetije in njen razvoj. Odgovore na ta vprašanja bo prineslo novo leto... Če smo se že navadili na muhasto vreme z nenehnimi ujmami, pa se ne moremo navaditi na "muhe" naših in tujih uradnikov, ki namesto poenostavljanja postopkov iščejo nove in nove obveznosti za kmete in druge državljane. Administrativnih bremen, ki jih nalaga Bruselj, imajo dovolj tudi proizvajalci traktorjev in strojev, saj morajo vsako leto izpolnjevati strožje pogoje pri proizvodnji tako iz varnostnega vidika kot tudi iz okoljskega. Na začetku letošnjega leta so morali traktorje izdelovati skladno z novo evropsko regulativo (»Mother regulation«), z začetkom naslednjega se bodo morali prilagoditi novi okoljski zakonodaji. Ta bo usmerjena k prilagajanju okoljski zakonodajni stopnji V, ki zahteva dodatno zmanjšanje emisije izpušnih plinov. Za traktorje, močnejše od 56 kW/76 KM, bo omenjena zakonodaja v Evropi začela veljati že čez slaba dva meseca. Seveda bo na koncu vse zahteve birokratov moral pokriti kupec. Vse omenjene novosti namreč podražijo močnejše in sodobnejše modele traktorjev (različici od 130 do 150 kW) tudi do 25 tisoč evrov. Tako smo soočeni s stalnim napredkom razvoja pri traktorjih, strojih in drugih pripomočkih v kmetijstvu. Vsaki dve leti se o tem prepričamo na sejmu kmetijske mehanizacije Eima v Bologni in na živinorejskem sejmu Eurotier v Hannovru. Sejem v Bologni poteka prav te dni, na njem smo tudi novinarji Kmečkega glasa. Na sejmu si ogledujemo številne novosti, predvsem dopolnjene posamezne serije z močnejšimi oziroma šibkejšimi modeli, pa naj si bo traktorjev ali priključkov ter drugih samostojnih sistemov. Z udarnimi novostmi pa se želijo proizvajalci dokazati predvsem na sejmu Agritechnica v Hannovru, ki bo naslednje leto od 12. do 16 novembra (za vabljene goste se sejem začne dva dni prej). Ta sejem je samo vsako drugo leto, saj se izmenjuje s sejmom Eurotier, ki bo potekal prihodnji teden, od 13. do 16. novembra. Na njem bo mogoče videti marsikaj. Sodobna hlevska oprema, tehnika za skladiščenje, odvzem in pripravo krme, gradnje hlevov, molzna in hladilna tehnika, tehnika za ravnanje z gnojem, gnojevko in gnojnico, transport krme, predelava in trženja perutninskega mesa in jajc, računalniško orodje v živinoreji, svetovanje in drugo omogočajo, da poteka kmetovanje vse bolj avtomatizirano. Tudi naslednja revija Tehnika in Narava s katalogom standardnih traktorjev bo, kot je že navada, izšla ob koncu zime. Ponosni smo, da naša in vaša revija izhaja že 22 let in vsi, ki jo pripravljamo, se bomo še naprej trudili, da boste petkrat na leto dobili brezplačno prilogo tednika Kmečki glas, v kateri predstavljamo najnovejše dosežke kmetijske, gozdarske in druge mehanizacije.

Steyr 4145 Profi

Serija Profi je že leta paradni konj podjetja Steyr iz Avstrije. Uzrli so luč sveta leta 2003, leta 2013 so doživeli temeljito prenovitev, dodali so modele z brezstopenjskimi menjalniki Profi CVT, leta 2016 so celotno serijo ponovno prenovili z novimi motorji, opremo in zunanjim izgledom, lani pa so ponudili še različice z novimi menjalniki. Po novem je v seriji 15 modelov z močjo od 116 do 145 KM, s PowerPlus sistemom Ecotech motor v območju od 1500 do 1900 vrtljajev na minuto za potrebe transporta in delo s priključno gredjo zagotavlja dodatnih 34 KM. Razdelili bi jih lahko v tri skupine, in sicer ProfiClaasic, Profi in Profi CVT. V dogovoru s podjetjem ITRO Ljubljana iz Trzina, ki je v Sloveniji generalni zastopnik traktorjev Steyr, smo preizkusili prenovljeno serijo Profi, ki so jo opremili predvsem z novimi menjalniki, in sicer so menjalnike poimenovali S-ControlTM 8.

Sodelavci
FOTO ZGODBE

Pomladne dobrote

18.03.2019

Pomladni šopek

Laufarija na sončno nedeljo v Cerknem

V sredogorju je še zima

20.02.2019

Fižolove jedi

Teloh

VIDEO VSEBINE

NOVA knjiga LUPINARJI - oreh, leska, kostanj, mandelj

Kmetica leta 2018 je MARIJA JAKŠE

Kulinarična delavnica na Festivalu slovenskih sirov

Prvi javni nastop dr. Aleksandre Pivec, nove ministrice ...

Predsednik ZZS Peter Vrisk ob jubileju KZ Celje

Marjan Kovač, predsednik KZ Celje, ob praznovanju ...

Tekmovanje v plesanju polke AGRA 2018

Praznovanje 70-letnice M SORA

Miša Pušenjak o novi knjigi NARAVNO VARSTVO VRTNIN

Dr. Duhovnik - spletna stran NAMAKANJE VOGRŠČEK 2018

Dr. Jože Duhovnik o sanaciji sistema VOGRŠČEK

Razstava živine ob 65-letnici KGZ Ptuj

36. vinska vigred v Beli krajini

85. mednarodni kmetijski sejem NOVI SAD 2018

Blagoslov traktorjev 2018 v Andražu nad Polzelo

Prihod traktorjev k blagoslovu v Andražu nad Polzelo

Peka velikonočne potice na kmetiji ZLATE iz Mavčič

Avtor knjige ČEMAŽ, vanež in česnovi peski o ...

Utrinek s tradicionalnega GREGORJEVEGA SEJMA

Farmtech tandem traktorska prikolica TDK 1500

Utrinek iz sejma AGRITECHNICA v Hanovru

Nova knjiga Založbe Kmečki glas KUHAJTE S SIRI

Jezersko-solčavske ovce na razstavišču letošnje ...

Glasbeni utrinek z izbora mlade kmetice in mladega ...

Dan odprtih vrat Semenarne LJ - insert z okrogle mize

Dan odprtih vrat Semenarne LJ - Vrisk, predsednik ZZS

Dan odprtih vrat Semenarne Ljubljana - Šabeder, ...

Vzdušje na kmetijskem sejmu v Novem Sadu

Vzdušje na kmetijskem sejmu v Novem Sadu

Franci in Teja Podjed na Mercatorjevi Akademiji radi ...

Peter Vrisk na Mercatorjevi Akademiji radi imamo ...

Vlečne grablje na mulčerju Elite L 160 - INO Brežice

Mulčer Profi Mega 270 - INO Brežice

Predsednik ZZS Petr Vrisk na kmetijskem sejmu v Komendi

Blagoslov traktorjev v Andražu nad Polzelo

Direktor KZ Tolmin Niko Maver

Direktorica Mlekarne Planika Anka Miklavič Lipušček ...

Direktor Klet Brda Silvan Peršolja trgovinici KZ ...

NOVA KNJIGA Visoke grede in vrtički v posodah

Pernata druščina na dvorišču

Testni preizkus traktorja Case IH Luxxum 120

Pravilno podiranje drevesa z motorno žago

Oranje z novim traktorjem KIOTI PX1153

LUNINE BUKVE 2017

Testna žetev z novostmi podjetja Claas

JAGABABA - s sitom z ljubeznijo

Bogastvo stročnic

Nova knjiga Pletene pošasti za male pošastneže

Priloga Živimo s podeželjem: nova hiša v Stari ...

Prednosti permakulturnega vrta

Sejemski utrinki AGRA 2016

Ob koncu poletja: SIVKIN PILING za lepo kožo

Nova knjiga Zrnate stročnice - pridelava in uporaba

Ples s Hmeljsko princeso 2016

Nova številka revije Tehnika in narava že na voljo

Najbolje si pomagamo sami

Čudoviti svet divjih živali

Nova knjiga Rastlinjaki na vrtu

Res odlično knjižno darilo

Knjiga Moja domača kozmetika

Kmečki glas

pred 15 urami
Posvet zadružnikov v Portorožu
Na posvetu zadružnikov v Portorožu je bila osrednja pozornost namenjena zadružništvu in kmetijski politiki po ...
(0)
pred 16 urami
Za stabilnejši prihodek je treba "jaz" zamenjati ...
Stanje v slovenskem kmetijstvu na kmetijskih trgih je tudi na letošnjem posvetu v Portorožu zadružnikom ...
(0)
pred 16 urami
Združeno kraljestvo naj ostane del enotnega trga ...
Odhod  Združenega kraljestva iz EU brez dogovora bi bil velik udarec z kmetijstvo in živilstvo na obeh straneh ...
(0)
pred 17 urami
Paša kokoši
V ekološki reji je pašna reja osnova, z nekateri dodatnimi zahtevami, ki jih določa Uredba komisije (ES) ...
(0)
pred 2 dnevi
Pripravimo se na april - po Luninih bukvah 2019
V Luninih bukvah 2019 radi prebiramo stalno rubriko - koledar vrtnih opravil po meseci, ki ga sestavi Miša ...
(0)
pred 2 dnevi
Pomladne dobrote
Pomembno je, da samonikle rastline res dobro poznamo, najbolje je, da si jih nabiramo sami in zelo skrbno. V pomoč sta ...
(0)
pred 2 dnevi
Dejan Küčan, mladi prevzemnik kmetije
Dejan, sin znanega kmečkega sindikalista Franca Küčana, sicer priznava, da sta mu starša, s katerima ob ...
(0)
pred 3 dnevi
16. Viteška raz trte v Pečarovcih
Člani slovenskega reda vitezov vina – Omizje za Pomurje in Združenje evropskega reda vitezov vina-Konzulat za ...
(0)
pred 5 dnevi
»Če želimo zavarovati kmetico, moramo ...
Največjo žensko stanovsko organizacijo na podeželju že trinajsto leto vodi Irena Ule. V teh dneh se pripravlja na ...
(0)
pred 5 dnevi
Tolminske sivke
Zveza rejcev govedi rjave pasme Slovenije je v sodelovanju s KZ Tolmin organizirala in gostila petindvajset ocenjevalcev ...
(0)
pred 6 dnevi
Vse več je povpraševanja po jagodičastem sadju
V nasadih in v vrtovih posadimo čim več jagodičja (maline, robide, ameriške borovnice, jagode, ribeze...). To ...
(0)
pred 6 dnevi
Zadružništvo in SKP po letu 2020
V Portorožu je 12. in 13. marca potekal 46. posvet zadružnikov, ki je osrednjo pozornost namenil zadružništvu ...
(0)