Članek
Nezainteresirani
Objavljeno Mar 01, 2017

Ma briga me zate in za tvoje vragilije okoli njenega srca. Mene boš pustil pri miru. Ti je jasno? Hotela si je vse iztrgati iz sebe v kriku bolečine, ko ni vedela, ali naj gre, ali naj stoji v trenutku, ki ga ne bo nikoli pozabila. Svit ji ni prinesel rešitve. Še večjo temo. V katero se je pogrezala že zanjih nekaj let. Še zadnji krik odmeva po gosti megli, ki se razteza po površini in v globini njenega telesa. Ko bi le lahko. Ne zanima nikogar, da bi vzela palico in razgnala hudobijo iz tega sveta. Ampak v sebi ima črnino. Bolečo črnino, ki rani njeno telo, ne da bi si tega želela. Blodnja. Prazna glava. Poanta odhaja skozi zadnje duri, ki so za silo še priprte in plamen v večni lučki počasi ugaša. Prepih je zanetil ogenj, ki ga je gospodinja želela zanetiti šele zjutraj. Uboga ona, saj mokra drva ne gorijo, on pa ne čaka. Pograbil jo bo in si jo vzel brez vprašanja. Ne samo enkrat. To ve. Želi se ogreti in če ni ognja, je ona. Čeprav tudi njo zebe. Premražena. Izgubljena. Vzeta. Iztrgana slast iz nedr svoje osame, ki nima ne začetka ne konca in se vedno vrača k svojemu začetku konca. Ma odpri to klinčevo okno, ki se je zataknilo, da si bom vzela čas, ga omila in potem zaprla tako, da ne bo prepiha, nočem biti več njegova, ni nežen. Noče tega. Nezainteresiran je. Samo zebe ga in rad bi se ogrel. O šment. Stare krpe. Brez veze, nisem več ista. Ne razumem sveta. Droge, tableti. Eh ja, samo želja po ugajanju. Psihiater, psiholog, psihoterapevt. Vsi že okljukani na seznamu strahov. Kdo bo naslednji? Kaj bo naslednje? Zapor? Semenišče? Samostan? Kurbišče? Če nisem nuna sem kurba, taka sem. V čakanju in pričakovanju. Nerazumljena. 

Veš, nimam besede, ki je še nisi slišala. Imej se najbolje, kot se lahko imaš ☼