Nema zgodba

OddajKlavdija Hiti, dne 2016-07-28 ob 17:41:07

 Utihnila sem. Sem samo še nema opazovalka iz daljave. Ne govorim, čeprav si mislim svoje, vendar to me ne navdaja več s praznino. Prijatelji so ljudje, ki naj bi ti bili vedno na voljo, vendar niso. Opiraš se na ljudi, ki imajo svoje probleme. Gledaš jih kot svojo odrešitev. Ampak saj niso. Ti si tisti, ki mora iti preko vseh ovir, ki so na poti in predelati vse stvari, ki te ovirajo. Sam. Ne smeš se ozirati na ljudi kaj pravijo, ali je nekaj prav ali ne. Če si pošten in iskren, ne če si samoiskren je gotovo res. Ko ti nekdo reče nekaj, kar zelo boli si jezen na to osebo. Najraje bo ji storil nekaj hudega, čeprav v resnici ni nič kriva. Če in ko se umiriš in samoiskreno pogledaš na besede, ob katerih si reagiral ugotoviš, da pa mogoče je imel sogovornik celo prav. Mogoče ti je povedal še premalo kritično. 

Ne govorim o obtožbah sebe. Ne smeš si reči, da si len, ali neumen, ker pač je nekdo to rekel in potem vidiš sebe tudi takega. In nato vidiš nekoga, ki je po tvojej še bolj len, ter bolj neumen in v trenutku postaneš delaven in pameten. To ni sprememba, to ni to. To vidiš samo sebe v določenih situacijah, ki pa niso prave, nisi samoiskren, nisi iskren do sebe, kaj šele do drugih. Ne moreš iz plusa v minus in iz minusa v plus kar tako skakati. To ne gre. Si človek, ki je naredil toliko in toliko in zna to in to. Mogoče jaz znam nekaj bolje, drugo slabše, ti kaj drugega bolje ali slabše, spet tretji kaj drugega. Ljudje smo različni. Da zelo se razlikujemo. Hkrati pa smo si tako podobni. In ta razlika in podobnost nas dela unikatne, edinstvene, enakopravne. Vsi smo ljudje in vsi smo živa bitja. Obnašamo pa se kot vladarji sveta, kot da bi bili zadni človek na planetu in vse mora biti naše, vse moramo imeti, ali potrebujemo tisto ali ne. 

Poleg tega pa nam narava daje darove brezplačno, toliko kot potrebujemo, vzamemo pa si toliko, da lahko še prodajamo in služimo na račun brezplačnih darov narave. Da, včasih je vmes tudi znanje in naš čas. Ne moreš nabirati rastlin, če jih ne poznaš, to je bolje prepustiti človeku, ki pozna. Hkrati pa se naravi jemlje nafto, vodo, devesa, minerale in ostale kamnine, ter še ogromno drugeg. Nekatere stvari samo da dokažemo kako premožni smo, koliko imamo, druge, ker so lepi, nekatere pa ker naj bi nam pomagali ali pa celo škodovali. Udomačujemo živali, ki so tisočletja živele brez naše pomoči, tiste v naravi pa pobijamo iz same zabave, ter veliko živih bitij, tako rastlin in živali pripeljemo do roba preživetja vrste ali pa čez.

Kot soljudje nismo nič boljši. Gledamo na nam vsiljeno vero in barvo kože, kot da je to najpomembnejša stvar v življenju kakšen človek si. Če nisi belec nisi nič vreden, si slab, si morilec, čeprav je ravno belec pobil največ nedolžnih ljudi. Če nisi izobražen nisi nič vreden, izobrazba pa nas samo ukaluplja in nas dela robote, ki ne znajo misliti s svojo glavo in smo pripravljeni delati kar nam drugi ukažejo. Za delo nam plačujejo mizerne plače, ter nas imajo še bolj v primežu. Nihče si ne upa nič reči, ker se boji izgubiti službo, saj je služba vsaj tisti minimalen dohodek. Če nisi zaposlen si nič, nimaš tako poveličevanega denarja, ki premika svet. Ampak Zemlja nam daje svoje dobrine brezplačno. Zakaj so nekateri ljudje torej tako bogati, spet drugi tako revni? Ter kako je mogoče, da je dolg planeta Zemlje višji, kot je vsega denarja v obtoku? In komu je planet dolžan, če pa nam daje vse dobrine brezplačno? Zakaj imajo nekateri vse, spet drugi nič? Zakaj ko grem na banko in vzamem kredit mi nakažejo samo tako, da mi dajo na račun samo številko, ki naj bi pomenila količino denaja za katerega sem prosila, vračati pa moram pravi denar, denar, ki sem ga prislužila? Zakaj ko vežem denar, ga toliko več procentov posojajo naprej? Zakaj se ljudje igrajo z nami? Mi smo samo nič vredne številke. Plačevati moramo davke na nepremičnine, ki smo jo sami zgradili na svoji parceli s svojim denarjem. Da, sprejmem da je od vseh vse. Lažje bi delila svojo sobo s tremi ljudmi, če mi ne bilo treba plačati, da sem sploh v svoji sobi. Ne, to na srečo ni pri meni, ampak da živim moram državi plačevati, namesto da bi ona plačevala meni, ali pa ne bi bilo plačevanja iz nobene strani. 

Zavedam se, da s to zgodbo ne bom "prebudila" ljudi, saj jih niti nočem. Mogoče bom komu dala malo za misliti, tudi to bo dobro. Bistvo te zgodbe, tega zapisa je samo, da sem dala ven svoje mišljenje. Človeštvo je v hudi stiski, saj puščamo, da svet vodijo ljudje, ki jim gre samo za denar. Saj niso nič drugačni od nas, samo ogromno lepotnih operacij so imeli, pa nosijo malo boljše obleke, čeprav kvaliteta ni vse. Venda dopuščamo jim, da nas vodijo v brezno, prepad. Pustimo jim, s tem, ko ne prevzemamo odgovornosti za naša dejanja, tista, ki smo jih naredili, ter tudi tista, ki bi jih mogli, pa jih nismo. Volitve so pomembne. Vsak glas šteje. Ne glejte kdo bo nam dal več, ampak kdo bo vzel manj, kot je rekel moj sorodnik na vprašanje, koga voliti. Pri volitvah vso obljubljajo na veliko, izpolnijo pa malo. Bodimo mi tisti, ki spremenimo svet, bodimo politiki, ki smo drugačni. Bodimo en človek, en glas. Toliko smo vredni.

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
3
Radmila Čučak
0
Aug 28, 2016
Nisem še prebrala tvojega zapisa, a sem tvojo sliko pokazala 28 let staremu znancu iz Cerknice in je rekel "lepa punca, čudno da je ne poznam"...
#3
Sponko
0
Jul 28, 2016
*Klavdija.
Še vedno si ista, pri teoriji!

Zaposlitev, polna, da crknjen padeš dol, po 12h ali 16h urah garanja za male peneze je rešitev v praksi.
(današnja realnost:)
#2
Klavdija Hiti
Klavdija Hiti
Objavil/a 2016-07-28 17:41:07 (Jul 28, 2016)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
Bogokletje
Nezainteresirani
Grajski pun(k)t
Izstop iz vsakdana
Nemoč
Nema zgodba
ZADNJI KOMENTARJI
IŠČI PO ARHIVU
oktober 2019
PTSČPSN
123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj