Kako različno je prejemati in dajati. So ljudje, ki raje dajejo, kot pa prejemajo, čeprav letos ne dajem nič, čeprav imam več denarja kot v preteklih letih, vendar nimam časa kupiti, pa tudi ne narediti pravih daril. Torej letos darila večinoma prejemam in večinoma se počutim še kar dobro, saj če dobiš darilo, ko si "pripravljen" nanj je drugače, kot če se zgodi čisto spontano. Če pa nisi pripravljen na darilo, pa se zgodi nekaj čarobnega.

Letos delam in sem sodelovkam in "šefu" dala manjša darilca za miklavža, res majhna. Isti dan, se je potrudil tudi "šef" in prinesel darila, kakršna nebi nikoli pričakovala. Prinesel je pirino in ajdovo moko, ker ajdovo in proseno kašo. Zanimivo in uporabno darilo, glede na to, da je lastnik restavracije in pri njemu občasno delam preko svojega podjetja. 

Največ daril pa sem dobila minuli četrtek, to je 18.12.14, ter tudi še naslednji dan. Začelo se je, ko sem po pošti dobila paket, ki je ležal na koritu za rože pod nabiralnikom in sem ta paket skoraj spregledala. Ko sem ga zagledala in sem ugotovila od kot sem ga dobila, sem bila prijetno presenečena, saj ga nisem pričakovala. Ta paket je bila nagrada pri eni nagradni igri, katero sem dobila že kar nekaj časa nazaj in sem mislila, da je ne bom niti dobila, da so pozabili poslat, ali pa jo je pošta izgubila. Že nekaj časa nisem razmišljala o tej pošiljki in knjigi, ki mi bo prišla še kako prav, saj ima naslov, in vsebino, ki je dobra za rast in uspeh mojega podjetja. 

Ker smo dan pričeli s knjigo, se je to tudi nadaljevalo. Ker je nekdo ravno govoril o svojih knjigah, sem se odločila, da jih bom kupila, saj so mi bile priporočene. Ima zbirko štirih knjig, zato sem se odločila, da je najbolje, da bi kupila vse štiri, vendar nisem imela več kot 40€. Dala sem mu denar, in povedala, da je to vse, ka imam trenutno pri sebi. Rekel je, da je dobro in da naj bo preostanek, kolikor sem mu še dolžna božično darilo. Vem, da potrebuje denar, zato bom mu poizkusila plačati te knjige, če ne z denarjem pa na kakšen drugačen način, bom že našla pravi način. Avtorja teh knjig sem povabila tudi na pijačo, saj sem čakala, da pride neka oseba domov, ker sem to noč nameravala prespati v Ljubljani, ker sem zjutraj imela zgodaj delo. Ker je rekel ne, in ker nihče ni imel časa zame, sem se odločila, da se sprehodim malo po mestu, ker sem bila blizu centra. 

Po nekaj korakih sem bila že na območju tržnice. Ura je bila nekaj čez 20h in večina stojnic je bila že prazna. Razen nekaj posameznih. V oči mi pade napis Zvezdni kamni in morala sem iti pogledat kaj to je. Ker je bil prodajalec zaseden, sem se premaknila k sosednji stojnici z minerali in poldragimi kamni. Tam sem se pogovarjala nekaj časa z gospodom, mu pokazala s čim se ukvarjam, nato pa šla nazaj na prvo opaženo stojnico. Še vedno je imel stranke. Zato sem se postavila na levo stran stojnice, kjer me je preplavil zanimiv občutek in pričelo me je tresti. Ne, ni me zeblo, pa tudi tresavice nimam in nihče, če tega ne bi povedala ne bi opazil in videl tega. Potem sem se, ko se je treseneje umirilo prestavila še na drugo stran, spustila še skupinico punc, ki so bile policajke ali nekaj takega, no to sem zvedela iz pogovora. Končno sem bila sama in sem ga lahko vprašala vse, kar me je zanimalo. Moje prvo vprašanje je bilo, kaj mi priporoča in kmalu sva prišla do prave vrste kamnov. Vendar tu nastane problem. Mali kamenčki ne delujejo dobro, veliki pa so dragi, jaz pa sem imela samo 15€, ki sem jih vzela iz avta, kjer imam nekaj za rezerve. Najprej sem gledala razstavljene kamenčke, in ker me noben ni preveč privlačil, je prodajalec izpod pulta vzel še eno skrinjico, kjer mi je neka oblika takoj padla v oči. Bila je navadna, skoraj 5 cm dolga palica. Ko mi je povedal ceno, sem takoj pričela z iskanjem cenejšega. Upala sem, da mi bo uspelo izbrati kamen, ki bi si ga lahko privoščila, mogoče z manjšim popustom. Ko sem že skoraj izbrala primeren kamenček, je prodajalec obrnil ploščo in tu se je začelo prepričevanje in skoraj prerekanje. Kar naenkrat vzame tisti kamen, ki sem si ga prvo izbrala in reče, če mi je všeč. Rečem, da ja, da pa nimam dovolj denarja in si ga ne morem privoščiti. Da bi raje kakega manjšega in cenejšega in on še vedno vstraja pri istem kamnu. Nisem mogla več in popustim. Medtem, ko on pripravlja in veže kamen, sem jaz prebrskala torbico, ter našla vse kovančke, ki imajo vrednost 1 ali 2€, skupaj se jih je nabralo toliko, da sem imela malo več kot za 20€ denarja. Ko konča, mi izroči obesek, jaz pa njemu denar, katerega pa mi vrne in reče, da mi obesek podari. Bila sem čisto v šoku in nisem mogla verjet. Komaj sem zadrževala solze. Tega res nisem pričakovala. Res nisem mogla verjet. Ko sem končno prišla k sebi, sva se še nekaj časa pogovarjala, tudi o mandalah. Ker imam nekaj mandal na internetu, sem jih prek telefona mu jih pokazala. Ko pa sva se poslavljala, mi je ponudil roko, vendar sama sem ga prosila za objem, čeprav sem se dobro uro prej izmuznila iz objema nekoga drugega, ker nisem čutila potrebe po temu. Taka darila so res nekaj posebnega, nisem si nič ta večer želela kupit, vendar mislim, da me je ta kamenček klical k sebi in vse se je zgodilo tako, da je prišel do mene.

Tako kot v petek, ko sem končno prišla domov, ter mi je oči rekel, da sem dobila paket. Takrat sem se spomnila, da sem dan prej dobila sporočilo, da je šel paketek na pošto. Bil je sorazmerno velik paketek in nisem vedela kaj vse lahko pričakujem v njem. Bil je ovojni papir, pa karton, pa mehurčki in v mehurčkih še škatlica, v kateri pa se je skrival čudovit obesek. Čudovit obesek, katerega mi je poslala čudovita oseba. Bila sem zelo vesela. Ne samo tega, ampak vseh daril, katere sem dobila v zadnjih dveh dneh.

Res je, da je v naslovu, del, kjer piše - različni pogledi na podarjeno, v samem besedilu pa ni nič napisanega o tem. Ali pač? V dveh dnevih sem dobila 4 darila, na katera sem se odzvala različno in sorazmerno s presenečenjem, ki sem ga doživela, ki sem dobila to darilo. So darila, ki so vredna veliko in ti nič ne pomenijo in so darila, ki niso nič vredna, ampak ti pomenijo veliko. Za petkovo darilo se bom zahvalila tako, da bom osebi dala darilo, katerega bom ustvarila sama, vendar to se bo zgodilo, ko bo pravi čas, saj vse potrebuje čas. Mogoče mi ne bo uspelo še letos vrniti darila, vendar nekje globoko v meni me bo nekaj malega razjedalo, dokler tega ne bom naredila. Torej, podarite kar lahko, tudi nasmeh ej lahko veliko vreden, ter če je podarjeno iz srca, sprejmite s srcem in bodite hvaležni za vsako darilo, katerega dobite. Naučite se tako prejemati, kot tudi dajati darila. In prosim vas, ne bodite preveč razvajeni, nekateri nimajo nobenega denarja, imajo pa veliko srce. Zgledujte se po njih.