Predstavljajmo si gore. V gorah so samo divje živali, nežne rože, no niso nežne, če preživijo takšne ekstremne temperature, so pa čudovite, bistri studenčki in čist zrak. Vsak bi rekel, da je to tista prava, neokrnjena narava. Saj se strinjate s to trditvijo a ne? No, jaz pravim, da to ne drži, da je tudi tam zgoraj zrak umazan, vendar veliko manj kot v kakšni kotlini, kjer so velika mesta. Mogoče ste že slišali za mešanje zraka, da je hladnejši zrak težji in toplejši lažji. Če ne poznate naredite poizkus, da date balon ali kakšno lahko stvar nad vroč radiator in se bo ta stvar pričela dvigati, super, a ne? No, take poizkuse smo mi delali v 4. razredu osnovne šole, mogoče tudi vi ali vaši otroci. Z dvigovanjemin spuščanjem zraka se tudi use primesi v zraku mešajo in s pomočjo vetrov premikajo iz enega konca planeta na drugega. In potem naj bi govorili o neokrnjeni naravi. 

Ampak kaj, ko si neokrnjeno naravo vsi skupaj predstavljamo drugače. Neokrnjena narava naj bi bila tam, kjer ni hiš, poti in njiv, kjer ne posekajo vsako minuto drevo, ter ne ubijejo kakšne živali, ki jim hodi na dvorišče nepovabljena. Ampak ali je to res? No, za nekatere je, za druge spet ni. Za meščane je neokrnjena narava že na podeželju, za ljudi iz podeželja je neokrnjena narava v gorah, za ljudi, ki živijo v gorah pa je neokrnjena narava, ne vem, žal nisem vsevedna, čeprav se delam, da sem skoraj vsevedna. Da, kako nedotaknjena je narava je odvisno od posameznika do posameznika, kako on gleda na to. Da, tokrat sem uporabila nedotaknjena, ker mi je ljubša in bolj pove, da ni tam še stopila človeška noga oz vplivi ljudi niso močni oziroma jih skoraj ni. Vendar ali je sploh razlika med nedotaknjeno in neokrnjeno naravo? Tukaj v tem zapisu sem kot neokrnjeno vzela kot popolnoma nedotaknjeno, ter tudi neosnaženo z delci iz okolja, taka, kot je bila pred prvimi napravami in tovarnami. Take narave žal resnično ni. Na srečo pa je nedotaknjena in za to bi bilo treba skrbeti, preden se tudi to uniči, ni nujno s fozičnim posegom, lahko tudi zračni tokovi v te predele prinesejo strupen zrak in potem ko dežuje se spira to iz ozračja in tak dež uničuje tako floro kot favno. 

In potem se ljudje pritožijejo, ker s odivje živali prišle v naselja, ter jim pobile živali, poškodovale nekaj stavb, ali naredile kakšno drugačno škodo. Noben pa se ne zaveda, da so bile živali na določenih območjih pred ljudmi in da so ljudje uničili življenjski prostor živalim. Res je, da se divje živali izogibajo ljudi, vendar če živali nimajo hrane, pridejo v bližino človeških bivališč, saj je tu hrana, ki kar leži okoli. Domače živali v ograji, pa sadje na vrtu, pa čebeljnjaki, pa zavržena hrana v zabojnikih za odpadke in še veliko, veliko več. S tem privabimo divje živali v svojo bližino. Ali kdo od vas ve, da medved ne je medu, ampak čebelje ličinke oz. zalego, saj vsebuje veliko beljakovin, med pa je bolj kot ne dodatek. Verjetno tega vas ni vedelo veliko, pa še veliko drugega ne vemo o živalih, katere imamo za nevarne. Medved ti ne bo naredil nič, če se ne počuti ogroženega, največja verjetnost napada s strani medveda, no medvedke pa je, če se slučajno znajdeš med njo in njenimi mladiči. Če so skupaj in se ne počutijo ogroženi, potem naj te ne skrbi in lahko jih gledaš in opazuješ brez problema.