Stojim poleg priprtega okna in poslušam dogajanje na ulici. Zaslišim neznane korake, ki prihajajo in se ustavijo vsake toliko časa. Kdo hodi, kaj išče? Ta in še druga vprašanje se mi podijo po glavi. Mogoče pa je on, ki se je napovedal za danes, da pide. Ne, zagotovo ga ne bo. Že nekaj dni se mi ni oglasil in preden sva se poslovila ni bil ravno najboljše volje. Zagotovo ni on. Koraki zopet potihnejo. Ničesar ne slišim. Zamislim se in razmišljam kaj bi bilo, če bi bil res on. V tistem trenutku skočim v zrak, saj se tako ustrašim, da mi vse podivja. Nekdo je namreč pozvonil pri meni. Obstojim. Ne morem niti dihati. Ne gre, čeprav se trudim, da bi ponovno zadihala in umirila srčni utrip, kateri mi je močno podivjal. Ne gre in ne gre. Končno se lahko malo premaknem, lahko naredim prve korake. Grem odpreti vrata. Brez vprašanj odklenem vrata, jih odprem in ponovno obstojim kot kip. Pred vrati je on.

In v tem trenutku sem se zbudila iz sanjarjenja in ugotovila, da sem sama tu. Prav tako nič iz mojega sanjarjenja ni mogoče, ker je v resnici čisto drugače. Ampak v resnici sploh ni tako slabo, prav čudovito je vse skupaj. Zakaj sanjariti o neki stvari, če imaš nekaj boljšega na dosegu roke. Vse pride na vrsto ob pravem času. Zagotovo najboljše pa je, če si ob pravem času na pravem mestu. Sama se počutim bolno, no ne gre drugače, ampak se počutim čisto drugače kot ponavadi. Vidim stvari malo pozitivneje kot ponavadi. Jah, tudi to se zgodi. Čeprav je okoli mene še vedno tema in sivina, vseeno ni več tako temno, da ne bi bilo lahko temneje, torej to pomeni, da se stanje izboljšuje. Da prihaja neka nežna svetloba. Nisem več tako negativno razpoložena, čeprav še vedno ne skačem in plešem od veselja. Ampak svet se spreminja. Ali pa ne.

Pa da nadaljujem s sanjarjenjem. Ko se končno premaknem in mi uspe izustiti povabilo, da naj vstopi, on vstopi, me prime za roko, povleče od vrat in jih zapre. Popelje me v dnevno na kavč, kjer v tišini leživa objeta in uživava vsak trenutek, ko lahko to počneva, ne da bi naju kdo zmotil. Take stvari in nežnosti si želim jaz, o tem sanjam, to je bistvo vsega.