Članek
Oddih na Bledu
Objavljeno Sep 17, 2014

V torek 16.9.2014, kot da je datum pomemben, sem šla na Bled. Po 16h stanja, no z manjšimi presledki, ko je rit srečala stol se imela pot, dolgo pol ure dobre hoje, do avtomobila, za sabo pa vlekla kovček z vso šaro, katero sem imela s seboj. Ko sem prišla do avtomobila in sem se po nekaj časa končno premaknila iz mesta, ter še preden je šlo za res ugotovila, da imam prtlažnik odprt, sem se odpravila proti domu, ter bila v 1 uri in 15minutah približno doma. Nisem pretiravala s hitrostjo, sploh, ker me je od vsega stanja bolelo koleno. Da, ko sem utrujena oz je koleno utrujeno me prične bolet, po tem, ko mi je pred meseci nanj padlo poleno, vendar to tako ali tako ni pomembno, saj me boli le če sedim.

No, ker nisem vedela kakšna bo pot na Bled, sem se odločila, da grem že v ponedeljek zvečer v Ljubljano kjer prespim in naslednje jutro nadaljujem naprej. Ob 9. uri dopoldne sem morala biti že tam, v hotelu s 5 zvezdicami. Ker pa moj polči ni ravno avto za zraven takega hotela sem ga pustila pri osebi, katero sem pred časom spoznala in je iz tam. Tako da je bil avto daleč od oči, vendar na varnem. Takoj sem bila napotena v kuhinjo in ker sem imela kovček, mi je tisti, kateri me je spremlajl pokazal pot. No, za zgubit. Najprej sem bila v kuhinji, nato pa v garderobo, kjer smo se oblekli in nazaj v garderobo, kjer smo spoznali svetovne kuharske mojstre, ki so bili naši mentorji. Dali so nas po skupinah, kjer smo vse pripravili. Moja skupina je končala zgodaj, vendar sem raje kot z njimi šla po Bledu, saj ga ne maram ostala v hotelu in pomagala domačim kuharjem v kuhinji. Tako ali tako so me "ponucali", saj so imeli tudi sami veliko dela. Najbolj zanimivo je bilo, ko je mi en izmed kuharjev dal eno simpatično delo, pa je šef prišel do mene, rekel, da ni tako kot mora biti, ter mi on pomagal oz del dela naredil. Vmes sva pa se čisto preprosto pogovarjala o vsakdanjih temah. Bil je tak, čisto preprost, vendar ko se je njihov del kuhanja pričel, se je čisto spremenil. Bila je akcija in to takšna, da ni za verjet. No, saj tudi mi, ki smo bili razdeljeni po skupinah nismo bili nič slabši. Ko je bil čas smo delali vsi vse in sicer tisto, kar je bilo najbolj nujno in potrebno. Enkrat je bilo na eni liniji 11 ljudi in je šef kuhije rekel, da toliko še njih ni v kuhinji, kaj šele na eni liniji. 

No, tako je mineval moj včerajšnji in del današnjega dneva. Veliko novega sem se naučila, spoznala nove ljudi, nove trike, vse je bilo novo. Take izkušnje ne dobi vsak in priti med ljudi takega kova je velika čast, sploh za tako amaterko, kakršna sem jaz. 

Za dokaz, da sem bila res na Bledu, pa 2 fotografiji, kateri sem uspela posneti iz terase hotela, ko je rit srečala stol.