Članek
Zgodba včerajšnjega dne
Objavljeno Aug 30, 2014

Upam, da ste me včeraj kaj pogrešali, saj me ni bilo tukaj. Verjetno vas zanima, kje sem bila in kaj sem delala. No, mislim, da tega nikogar ne zanima, ampak ker sem že pričela govoriti, bom povedala do konca. Prosim, ne sprašujte me kaj smo snemali, ker v resnici ne vem veliko, pa tudi ne vem, koliko smem povedat. Čeprav nikjer v pogodbi ni pisalo, da moram molčati. No, to kar so mi dali, da izpolnim ne vem če je bila ravno pogodba, ker do sedaj sem podpisala kar nekaj takih in drugačnih TV pogodb, vendar še nikjer do sedaj ni pisalo tako malo pravil in je bilo treba dati toliko podatkov. Ja pa koga zanima moja davčna in bančna številka, ter EMŠO. No, če pa drugače razmisliš, v drugih pogodbah je pisalo, da denarja ne boš videl, in da imajo vse pravice oni. Tukaj tega ni bilo. Cute, mislim, da je bila to pogodba za delo. Cute, prvo pravo delo je pogodbeno delo. 

Ko sem podpisovala pogodbo sem bila že v tisti obleki, katero sem nosila na snemanju. Ja, pripeljali so vso garderobo in tudi celo delegacijo. Bili so garderoberka, pa gospa, katera naredi make-up, če se ga potrebuje, pa še en tip, ki naj bi nekaj delal, pa v resnici nič ne dela, pa voznik kombija, pa asistent snemalca, pa snemalec, režiserka, pa nekdo, ki vse skupaj fotografira, tudi svojo senco. Ko smo se oblekli v miru, so nas peljali, s kombijem, na prostor, kjer smo snemali. Ker je bila v vasi veselica, je bila glavna cesta zaprta in smo morali iti po stranskih poteh, torej okoli riti v aržet (al kako se že napiše). No, lokacija je bila čudovita, brez večjih motečih dejavnikov v mirovanju. Ker pa je bilo sonce, je bilo ogromno kolesarjev in traktorjev, ki so končno pokukali na plano, da ukradejo iz svojih travnikov otavo za prehrano živali. 

Vreme je bilo čudovito, še preveč čudovito, glede na to, da obleka ni bila preveč poletna in nismo stali pri miru. Pobirali smo fižol in mi kmetje, smo učili te meščane, ki so prišli snemat, kater fižol je za pobrat, da ne bi pobirali nezrelega ali premalo zrelega fižola. Z lastnikom njive je bilo dogovorjeno, da se ga pobere, no, naj bi bili še zadovoljni če bi se ga pobralo kar največ. No, saj smo bili pridni, pobrali smo ga celo karjito. Pobirali smo pa po ukazu, saj veste tisto, AKCIJA!. No, malo drugače je bilo. Prvo kamerman reče, kamera teče, in čez nekaj sekund je bila akcija, brez klape, ampak tudi ok, bodo že zmontirali, smo bili itak na mute, vsaj jaz sem bila mute. Sej kaj naj pa govorim sploh.

Ko smo končali s snemanjem smo šli nazaj, na zbirno mesto, kjer smo čakali pravi čas, da smo odrinili na drugo lokacijo. Tokrat je bila tema in uporabljali smo bakle, katera je meni osebno ugasnila ravno takrat, ko bi morala goreti. Tud tako je dobro, če mora biti tako. Že pred samim snemanjem me je režiserka povprašala, da kaj je narobe z menoj, da sem tako tiho. Kaj pa naj govorim, če nikogar ne poznam, pa še moj oči je bil tudi tokrat prisoten na snemanju. Po koncu snemanja na tej lokaciji smo dobili malico in šli domov. Razmišljala sem tudi o odhodu na veselico, vendar sem bila tako utrujena, da sem raje šla v posteljo in se dokaj pošteno naspala. 


							 Obleka.


							 Utrinki iz snemanja.


							 Nočni prizor.