Pred kratkim sem dobila dve vprašanji. Prvo je, kakšnega partnerja si želim, drugo pa, kakšen partner želim biti sama. Vprašanja sta me spravila v konkreten razmislek, saj vsakdo je že kdaj napisal ali razmišljal kakšnega partnerja si želi, vendar kakšen partner želiš biti sam, pa nikoli, vsaj sama ne. No, tu je moje razmišljanje in velja samo zame.

Kakšnega partnerja si želim?

Nikoli mi ni bilo pomembno kakšen je partner vizuelno, no, razen, da je višji od mene in mogoče močnejše postave, da ga v kakšnem navalu strasti ne bi zdrobila. Najbolj mi je pomembno, da ne pretepa žensk, saj to se ne spodobi in obratno, tudi ženska ne sme pretepat moškega. Če ne kadi in pije v zmernih količinah je samo plus, vendar ni nujno potrebno, no vsaj glede kajenja, s pitjem res ne sme pretiravati, pač vse v mejah normale. Potem me mora imeti rad, mi pomagati pri gospodinjenju in otrocih, če jih bova kdaj imela, tudi opravljat tista težja, "moška" dela. Biti mora romantičen in več kot materialne dobrine mu morajo pomeniti zdravi medčloveški odnosi. Vem, da se partnerja tudi skregata, vendar si želim, da se nazadnje pobotava vsakič in to najhitreje. Imeti mora dobre odnose s starši, vendar ravno mamičin sinček naj ne bo. Imeti mora podobne interese kot jaz, ali pa da se njegovi interesi dopolnjujejo z mojimi, da bi lahko funkcionirala kot celota.

Kakšen partner/ica si želim biti sama?

Ojej, to je pa tako težko. Nočem razočarat patnerja in bodočih otrok, če jih bom kdaj imela. Baje sem trmasta in upam, da se bo ta trma polegla, ko bom v vezi. Rada bi imela rada oziroma ljubila partnerja, mu nudila tiste male, stvari, dotike in občutke, ki ti zmešajo glavo in pokažejo, da je človeku mar zate. Trudila bi se, da ga ne bi razočarala, da bi me sprejel tako, kakršna sem. Prosila bi ga, da bi določene stvari delala skupaj, da bi tako utrjevala najino zvezo. Dala bi mu sebe in mu skoraj v vseh njegovih skritih željah ustregla. Da, zvenim obupano in če me bo partner imel rad, me bo v vseh pogledih, vendar bojim se zaljubiti, če me slučajno zapusti in bom potem trpela, mogoče preveč trpela. Ne zaupam ljudem, vendar za pravega bi dala vse, rada bi se zbujala v njegovem objemu, potem, ko bi v njegovem objemu zaspala. Vse bi naredila, čeprav mogoče več kot polovico stvari, katere zdaj govorim sploh ne bi bilo potrebno narediti, da bi ga obdržala in jih zato tudi ne bom počela. V resnici sploh ne vem kak partner/ica si želim biti. Želim biti pravi/prava partner/ica zanj, ter da bova srečna dokler bo možno. Navajena sem skrbeti za druge, tudi zanj bi skrbela in bi mu dala vse, vendar poizkusila bi se z dajanjem ustavit, preden bi me začel izkoriščat. Najraje pa bi se ob njemu rada naučila sprejemat in dajat ljubezen, tisto, kar mi sedaj najbolj primankuje. No, če bi želel, bi se zanj tudi lepo oblekla, posebno, slovestno in to ne samo enkrat, ampak znova in znova, ko bom bila pri volji, čeprav tega sedaj ne počnem in mi obleke nič ne pomenijo. No sedaj sem zopet zašla, zato bom poizkusila končati. Želim si biti partner/ica, vredna njega.