Članek
Kako lepo
Objavljeno Aug 12, 2014

Od kozolca, ki je konec dvorišča do konca sosedovega vrta, kjer imamo drva je dolga pot. 100m dvorišča, nato en res grozen uvoz na cesto, kjer moraš priti skoraj na cesto, da vidiš če kdo gre, potem spet 100m do glavne ceste, katera ej bolj prometna, vendar tudi nepregledna, saj na eni strani se še vidi, na drugi so pa okrasni grmički lastnikov in moraš iti tudi skoraj na cesto, da vidiš ali je prazna ali ne. Lahko pa tvegaš in zapelješ in upaš, da ravno v tistem trenutku ne pride nihče iz strani, v katero se ne vidi. Potem je še nekaj časa asfalt, nato pa makadam. Ko je konec drevoreda jesenov, kateri so samo še za podrt, je ovinek, ter tudi križišče. Tam zaviješ iz glavne poti na stransko in že si pri naših drvah, kamor sem danes peljala traktor s cepilcem, da smo še malo cepili drva, kot da jih imamo premalo.

Zakaj sploh to pišem. Ko sem prišla na drugo križišče, kjer pogled omejujejo grmički sem videla nasproti, torej na drugi strani ceste stol, kjer so bili gor nalepljeni lističi. Vzemite, imamo viška pridelkov in na stolu tudi kumare ali bučke. Oprostite, res da sem kmet ampak od šoka nisem prepoznala, čeprav mislim, da so bile velike kumare, tako dolge kot sedalo od stola. No pol pa vi povejte kaj je bilo. Da so kumare sem ugotovila po barvi, pa tudi po debelini, saj so bučke ponavadi debelejše. Ampak saj to niti ni pomembno. Pomembno je, da je tudi v naše kraje prišla iz amerike tista senzacija Food iz free. Da, tudi sama se strinjam s tem, da če ne moremo porabiti sami, podarimo. Mami ponavadi podari sorodnikom in znancem, da ona, ker je njiva in pridelki na njej njeni. Jaz grem na njivo samo po stvari za lastno uporabo, ali ko kuham za vse, ostalo je njeno. 

Ko bom imela svoje vrtičke bom tudi sama podarjala, no če bom imela sploh vrtičke. Sedaj vam lahko podarim samo kako vejico ali dve žajblja, ter razmišljam, da bi naredila vanilijin (ne vanilijev) sladkor. Mogoče ga bom kako vrečico podelila tudi med prijatelje, ali bi bil kdo za? No, bistvo tega sestavka se skriva v tem, da tudi pri nas na vasi, da že ponujajo brezplačno hrano za tiste, kateri je nimajo. Zelo lepa in zanimiva gesta, in mi je všeč, čeprav sem napisala, da sem bila šokirana. Nisem bila šokirana negativno, ampak pozitivno. Upam, da bo sčasoma še več takih malenkosti, se pojavilo, kateri lahko spreminjajo svet.

In ker je oči šel z drugim traktorjem pred mano in tudi sam videl to "stojnico" sem mu mogla razložit kaj to pomeni in za kaj se gre. Potem pride še sosed in vpraša, če je posnel dober selfi in sem mogla mu razložit še to besedo, ter pazit kje puščam fotoaparat, ter torbico, saj je bila na javnem mestu. Je sosed včeraj rekel, da je videl fotoaparat in so se mu pojavili rožički in sta s sinom in mojim fotoaparatom posnela en selfi, in mi tak opustila pozdrave. No, sedaj moram pa nehat, ker mi ni več jasno kaj pišem, vam pa tudi ne kaj berete, predvidevam.