... prijatelj moj. Nikamor ne odhajam. Še vedno bom težila tu gor in pisala žalostinke. Zakaj? Zato, ker sem to jaz. Ker to moram dati iz sebe, moram se sčistiti, dati ven moja čustva, tako negativna, kot pozitivna. No, saj nimam čustev, na papir dajem moje misli in vse kar me teži, da potem lahko lažje zadiham. Ne rabim vaših nasvetov in pomoči, ne pišem s tem namenom, pišem samo zaradi čiščenja sebe. Da predelam, kar me moti in mori. Da prediham, da spravim ven iz glave. Če  ne rečem, ne rabim nič. Če pa vas prosim pa tako ali tako ne dobim pomoči. Ampak kaj bi se sekirala, svet tako teče.

Danes se mi ne da nič, komaj sem napisala dopoldne obvezni članek, da ste dobili domače branje na moji kuharski strani, če želite, vam lahko delim povezavo do nje, prav tako tudi do FB strani. No, že to je bila velika muka. Ampak to ni bilo najhuje dopoldansko doživetje. Nisem mogla spat, ker so imeli komarji žurko na meni in so se ti krvosesi mastili z mojo krvjo in mi plesali okoli ušes z njihovim zzzzzzzzzz, ki prav para. Babe zmešane, najdte si koga druzga, dokler ne boste sesale špeha namesto krvi in dokler ne boste tiho letale vas ne maram okoli mene. Auč. In potem ti srbeči rdeči fleki, mah, kaj mi je tega treba. Prav tako me boli že cel dan glava in sem nujno potrebna masaže. Ja, prav ste slišali, masaže, ker sem za vratom vsa zakrčena in zaradi tega me boli glava. Prav tako pa zaradi tega nima dovolj moči v rokah in ne morem delati vsega, kar si želim. Ja, boste rekli boga jaz in se mi režali v glavo. Kaj bi raje, videli, da se pritožujem, ali naj spet sanjam o smrti, kot sem pisala včeraj. Ja, danes je zrak že boljši, čeprav še imam občasne napade, tako slabih misli, kot siljenja na bruhanje. Ampak to bruhanje je verjetno zaradi želodca, enkrat praznega, drugič preveč polnega. Včeraj sem se pritoževala, da ne morem pit, danes, se bom pe da ne znam normalno jest, se prehranjevat, uživat hrano. V vsem pretiravam, ali jem premalo ali preveč, prvo pol dneva stradam, potem se naslednjo polovico dneva nažiram. To sem jaz in taka sem.

Saj vem, da boste sedaj govorili o tem, da naj se več gibam, pa da naj si poizkušam uredit čas prehranjevanja, pa ne vem kaj vse. Pa vam jaz bom nekaj sedaj povedala. Dajte vi priti k meni, ter namesto mene mečte polena, da bom šla jaz namesto vas na sprehodke. Pridite k meni, ter prevzemite moje delo, dajte, pridite. Ja, kje ste sedaj, nikjer nikogar. Če bi vas pa ponovno v soboto in nedeljo povabila na zabavo in tako naprej, pa bi takoj prišli. No, kar pridite, jaz bom tam čičala na tržnici in podajala in ponujala očitove izdelke. Haha, pa me dajte, obiščite me, pa kej kupite, bomo zelo veseli, me boste spoznali v živo, se pogovorili z mano, pa še kaj. Aha, zanima vas, kaj bom ponujala. No, ponujala bom izdelke iz FUZIJE in VITRAJE, če veste kaj je to, OK, če ne pa morate nujno priti pogledat. Ne bom vam razlagala kaj je to, ker me preveč boli glava.