Članek
Razlog za nasmeh
Objavljeno Jul 10, 2014

Danes zjutraj sem dobila čudovito darilo, presenečenje, ne vem kako naj rečem temu. Odpisal mi je prijatelj iz osnovne šole, da se nahaja v Sloveniji. To je edini človek, s katerim sem se družila v osnovni šoli in tudi kasneje, dokler ni moral oditi v Kanado. Pred leti sem po sedmih letih ponovno prišla v stik z njim in pred tremi leti sem doživela čast, da me je obiskal. 

Saj vem, da se sliši kotv pravljici in da to skoraj ni mogoče. Ne, nisem zaljubljena vanj, no sploh ne smem biti, saj je celo pol leta starejši od mojega očeta, vendar z njim sem se vedno razumela in sem na TI. Ta človek je nekaj posebnega. Ne zaradi tega, ker se je zavezal Bogu, je namreč duhovnik, vendar je tudi človek. Z ljudmi, ki so stari toliko kot jaz se ponavadi ne razumem, ampak se razumem s starejšimi, veliko starejšimi, že od nekdaj. In on je človek, ki mu lahko zaupam vse. Ko sem bila še v osnovni šoli sem se pri njemu učila italjanščine. Vse druge učenke, ja bile so večinoma ženske, no mamice so bile veliko starejše od mene, jaz pa mala osnovnošolka. Še vedno bi znala prebrat besedilo v italjanščini, čeprav ga ne bi razumela. Da, rabila sem nekoga za pogovor in on mi je prisluhnil, tudi sedaj, ko je bil v Kanadi in sva imela stik preko Skype-a, tudi zdaj mi je prisluhnil in mi svetoval. Ni govoril kot ostali duhovniki, da vse, kar sem počela, da je greh, ampak je imel svoj pogled na vse skupaj. Tudi če partnerja nista poročena, če je med njima ljubezen, in imata spolne odnose to ni greh. Ko bi bili vsi duhovniki taki. Govorila sem, da sem bila še osnovnošolka ko sem ga spoznala, omenila sem, da je duhovnik in verjetno takoj pomislite na pedofilijo. Ne, on ni tak, ker če bi bil, bi ne o njem govorila, ampak bi skrivala. Da, to osebo obožujem, želim si, da bi imel več časa in bi večkrat komunicirala, saj je tako lepo govorit z njim, sploh ko razlaga kako je pri njih v Kanadi, ter primerjava podnebje in ostale stvari tu in tam, saj kjer on živi je na isti zemljepisni višini (al širini, nikoli ne vem), no on živi v Torontu, in jaz si enkrat ga želim obiskati in videti kakšna je sploh Kanada, ter Ontario, pa Niagarski slapovi in ostala čudesa. Mora biti tam tudi lepo, vsaj tako sklepam po fotografijah katere mi je poslal včasih, no občasno mi jih pošlje, da vidim kako imajo tam. 

No, tudi dober fotograf je in ima čudovite fotografije. 

No v današnjem mailu mi je napisal, da mogoče pride naslednji teden do mene, le kaj naj mu skuham. Pred leti sem mu ribe, kaj pa tokrat? Ojej, ojej, bo treba še tuhtat in razmišljat kaj in kako skuhat. Ali naj naredim nekaj fensi šmensi ali naj kaj tradicionalnega, ali naj pa vse zmešam, naprimer tradicionalna glavna jed, ostalo pa nekaj novejšega, ja to bo še malo sekerancije, sploh ko bo povedal ali mu bo uspelo ali mu ne bo uspelo priti do mene. Upam, da mu uspe, komaj čakam, sem vsa na trnih, in se resnično veselim najinega srečanja, tudi če samo eno urco preden odleti nazaj v Kanado. Joj, sem takoj ko sem napisala besedo odleti pomislila na ptice selivke. No, saj smo vsi ljudje taki, ki smo kot ptice selivke, se selimo po svetu, če pa ne, pa vsaj izpred TV do hladilnika in nazaj, ja to ti je bistvo življenja, selitve in preseljevanja. Kak lepo. Nič, grem še kako fotografijo poiskat, da pokažem kako lepo imajo in zaključim s tem pisanjem.

Pozdravljam Zlobnega, pa Jedrt, pa Stoyana, pa Romanota in ostale moje stalne bralce in bralke, ja no na Ano Kosovo sem pa skoraj pozabila pa Dajani, gospoda P.J. in še Vlatko, no upam, da me vsi berete, in še kdo drug. Mejte se. Ja pa Branko, ti si pa itak car.