Ne morem brez tega, da ne bi zavihala nosu, če mi nekaj zasmrdi. Ampak to se ne zgodi pogosto, saj sem navajena takih in drugačnih dišav. V sredno šolo sem hodila v Ljubljano na Srednjo kemijsko šolo. Izobraževanje je potekalo 4 leta in skoraj od prvega tedna naprej smo bili v laboratoriju kjer smo delali poizkuse in nekateri so imeli čudovito obupen vonj in to je bilo višek vsega. Do sedaj mislim, da še nisem zavonjala hujšega vonja kot je žveplo, no pač tisti vonj po gnilih jajcih v skoraj koncentrirani obliki. No, zaradi tega imam raje lepe vonje. Vonj po vrtnici, vaniliji, dobri hrani, žagovini in sveže razrezanem lesu, sveže pokošeni travi in tudi svežem senu, po smoli, po gozdu, po zemlji, po razbeljenem betonu ki ga je ohladil topel potetni dež. Kaki čudoviti vonji. Uživam v vsakem vonju posebej. Vendar potrebno je paziti, vsega lepega je enkrat konec. Torej, vrtnica ovene, ter izgubi aromo, les se posuši, hrano pojemo. Tudi če imamo eterična olja je potrebno paziti, ja tudi nekaj takega smo delali v laboratoriju, da jih ne porabimo preveč in prehitro. Primer bom dala sivko. Rastlina je tako vsemogoča, tako lepa, tako lepo diši, vendar če dodamo preveč eteričnega olja ga hitro zmanka, pa tudi sama osebno ne vonjam več tistega pravega vonja sivke, kateri je tako čudovit. 

Obstajajo pa tudi taki, prav posebni vonji, vonj poletja, pomladi, jeseni in zime, vonj po snegu, po dežju, vonj novega, vonj starega, vonj svobode, vonj sreče, vonj ljubezni, vonj po praznikih, vonj po nesreči, vonj po denarju in še veliko bi jih naštela lahko. Vendar ljudje nekaterih vonjev sploh ne prepoznajo, jih sploh ne uvrščajo med vonje, hodijo po svetu z zaprtimi očmi in zamašenimi nosnicami in ko se zaletijo v prvo ulično svetilko, takoj jo obtožijo, da je ona kriva, ker se jim je postavila na pot. Ja, dragi moji, odprite oči in glejte kaj imate pred nosom, pa ne samo toliko, malo dalje, pa tudi nosnice in ušesa odprite, ker je okoli vas toliko lepoh stvari in veselite se vsake, ker je totako lepo in pomembno in super in ne vem kaj vse.

Mah dost bo za dons, moram it grabit travi za živali potem pa pod tuš, ker grem malo ven med ljudi, pač moram it, so mi ukazali. Ajde, ševi se kam zmigite, jaz sem končala, vi dejte pa tudi končat z branjem in komentiranjem in se spokajte izpred zaslona in gremo v lajf.