Cel vikend sem gledala parček, kateremu ej bilo videti, da se imata rada. Kako sta simpatična. Prav tako sem gledala dva posameznika, ki je bilo videti, da med njima je nekaj, čeprav sta trdila, da ni nič. Tisti pogledi med njima, dotiki, držanje za roke, objemčki, ja zagotovo mora biti nekaj med njima. Mene res da objame, ko se pozdravimo, vendar to je to. Se pogovarja z mano, vendar hodi vsaj pol metra stran. Ne, zagotovo mu nisem všeč. In pri tem si ne morem pomagati. Ja, ljubosumna sem nanju. 

Tudi sama si želim, da bi imela nekoga, ki bi me občasno objel, me prijel za roko, mi poklonil nekaj malega pozornosti, vendar ne, do sedaj še noben, kateri naj bi bil moj fant, ni tega naredil. Ne verjamem, da bo kdaj obstajal kdo, ki mi bo take drobne trenutke posvečal. Od partnerja ne pričakujem kupov denarja, ne pričakujem, da bo živel samo zame, ampak upam, da bo tudi meni se posvečal tudi meni. Da me bo znal potolažiti ko bom jokala, da me bo znal prepričati, da naredim prav, ko em bo strah nadaljevati, da mi bo svetoval v težkih trenutkih, da me bo poljubil v tistem trenutku, ko bom najmanj pričakovala in najbolj potrebovala. Želim si nekoga, ki bi mu kaj pomenila, da bi me imela rad tako, kakršna sem, da me ne bi želel spremeniti, vendar mi ne bi pustil preveč meni spremeniti njega. Želim si nekoga, ki bi mu romantika pomenila več kot spolnost, in bi spolnost bila zaključek romantike in ne samo trenutek, ko se sprazni ali pa dobi ker je preveč potreben, oziroma, da dobi kar želi. Taki moški niso vredni čisto nič in takih ne rabim. Raje sem brez zadovoljitve, kot pa z ljudmi, ki me izrabijo za svoje dobro. Naj se zamislijo taki nad sabo. No, ker sem že omenila, da moških, katere si želim, ne obstajajo, bom raje ostala srečno samska, bolje tako, kot nesrečno v vezi. Dovolj imam jokanja, dovolj je tega. Za srečo ne potrebujem partnerja, potrebujem sebe, ter sebi moram se posvečati popolnoma, na vsakem koraku, na vse načine, ker drugi ni ne bodo polepšali življenja, prej uničili, kot mi ga že celo življenje uničujejo. Temu delam konec, kmalu bo konec še česa drugega. Kmalu se me bodo vsi bali, ker bom postala za druge zagrenjena in tečna, da me ne bodo več prenašali. Zakaj? Ker samo tako se jih bom rešila, ker ljudjepadajo na prijaznost, kakršna sem sama bila do sedaj. Prijazen človek, ki si želi vsem pomagat na vse pretege, venda ne, tega bo konec. Želim si miru. Želim si uspeti. Želim si umreti. Želim si, da ne bi nikoli več v življenju si ničesar več želela. Dovolj je vsega. DOVOLJ!!