Gledam oddaljen hrib.

Ostrina vidljivosti do hriba

napoveduje dež.

Sivina neba je zlita

s pokrajino.

Kaj se je dogajalo na

ta dan pred leti?

Za vsa ne vem.

En dan pred leti je

poseben dan.

Rodila si se ti.

Če že merimo besede

v enotah ...

Prav toliko te imam rada

kot takrat, ko si se rodila.

Opisati občutek?

Tega ne znam.

Ne znam opisati? Ni pomemben opis.

Napisane besede vse ne

oživijo in živijo.

Moja, tvoja, naša vez živi.

Vem, da ti sedaj ni lahko.

Sama sprejemaš odločitve.

Ne jokaj mala.

Če želiš, daj.

Tudi solze rabimo, da

očistijo, zbistrijo pogled.

Dobro je, da veš, da smo tu.

Tudi hrib se bo približal ob

lepem sončnem jutru.

To so misli, 11.5. ob 5h.

Grem,  veselim se dneva ...