Vstopam v meglo.

Ne vidim in ne želim videti.

Rabim toploto.

Ta hip ne rabim topline

in ne besed.

Pogovor utihne in kot

bi slišali mojo misel, željo.

Tišina, mir.

Priprem oči.

Pojavijo se vsi

odtenki vijolične.

Prehod v belo.

Tam nekje. Je.

Kot obrazi, ki se

pojavljajo.

Neznani in vedno drugačni.

Veseli, namrščeni, smešni...

Morda pridejo kar sami.

Morda jih prikličem?

Želim?

Vem?

Ne vem?

Dim je bel.

Zbistri me hladna voda.

Čas je, da ti povem...