Hoditi po poti v hrib.

V noč, ki je kot najdaljša.

A ni nič daljša, kot so druge noči.

Palčkove luči nam svetijo,

da vidimo stezo, ki je lepo

tlakovana, prepletena s koreninami med kamni.

Hrib čaka na nas.

Ne bo sam na to noč.

V tišini se zazremo vase in

vse naokrog.

In mir.

Občutim le srečo in da

mi je dano, da sem tu.

So želje a ni

zaobljub.

In hrib.

Hvala, da si nas gostil, da

smo bili tvoji gosti v

tej lepi tihi zimski noči.