Že nekaj časa se po fb širi "ideja" v smislu, ne pričakuj, da ti bodo prijatelji podarili svoje izdelke, svoje usluge nudili zastonj; bodi pravi prijatelj in kupi prvi ter jih/ga promoviraj dalje.

Saj veste, o čem govorim.

To me spomni na čase, ko sem bila samostojna podjetnica v nepremičninskih vodah. Nimam ravno takšnih izkušenj. Ravno nasprotno. Koliko jih je bilo, "prijateljev", ki so pričakovali uslugo bodisi zastonj bodisi s popustom. Prijateljev, kolegov, znancev, prijateljev od prijateljev, sodelavcev od znancev,...ni da ni.

Koliko je bilo takšnih, ki so šli na koncu mimo mene, sklenili posel na tiho, sami, misleč, da ne vem. In koliko je bilo takšnih,  za katere res ne vem.

Tistikrat sem se samo sekirala, nekaterim dala popust, drugim celo ne računala. Samo da sem delala, poskušajoč ugoditi vsem. Danes ne bi. Z lahkoto bi vsakega, ki bi me prosil za popust poslala u tri pizde materne. Pa ne zaradi te "ideje", ki se širi po fb, pač pa zato, ker se ne splača. Ampak to je že stvar širše debate.

Veliko ljudi me vpraša zakaj ne bi šla nazaj v nepremičnine. In vsem odgovarjam enako. Res, da sem zaradi dolgoletnega posla v nepremičninah, torej z ljudmi, dobila slonjo kožo. Dobila sem pa tudi prezir do ljudi, mogoče celo do sebe (saj sem človek), cinizem in nezaupanje. Izgubila vero v ljudi, bi rekli patetiki. In svoje živce, po domače.

Mogoče se sliši zagrenjeno, mogoče sem res zagrenjena. Kdo pa ne bi bil, po ogledanih petih sezonah Breaking bad-a, sploh, če pogledaš zanje štiri napsihirane dele v enem dnevu. Šit, tesnoba do amena.

Še dobro, da sta obe seminarski pod streho in da jutri nadaljujem z učenjem za prvega od sedmih izpitov. Kjer mi bo Nietzsche spet malo dvignil moralo. Ker to mi dela :)

ps: a je bil še komu všeč včerajšnji sneg? :)