Na živce mi gredo tipične ženske.

Tipične pravim zato, ker se same tako okarakterizirajo.

Tu in tam po televiziji intervjuirajo znane ali manj znane ali popolnoma neznane Slovenke.

Pri vprašanju kaj najraje počnejo v prostem času, jih večina, če ne že kar vse, odgovori, da one so pa tipične ženske in rade šopingirajo. Uživajo v sprehodih po trgovinah, vele-trgovskih centrih, butikih, vlečejo nase cunje in cunjice in se opazujejo v ogledalu spredaj in zadaj.

Več kot prinesejo domov, bolj so srečne in zadovolj(e)ne in potešene. Sprašujem se kakšni so njihovi moški.

Meni je še kupovanje škornjev, ki jih sicer obožujem, muka. Najraje jih zberem na spletu, ker točno vem kakšne hočem, dostava na dom, potem pa ajde, po pavje po mestu. Ali na zabavo, na katero pridem sicer trezna, a majajoč se, kot da bi imela vsaj osem vodk v riti.

Sam dobro pa zgledajo.

Rada pa kupujem hrano. Vsaj enkrat na mesec si privoščim luksuz nakupovanja fasnge v kakšni od večjih trgovin.

Ni to samo tista nujno potrebna fasnga. Gre za skoraj obred sprehajanja od police do police, sprotnega izmišljevanja novih receptov, zdravih jedi, in da ne pozabim, tudi tistega, katera od začimb bi lepo pristajala moji mini kuhinji.

Če bi imela več denarja in ne slabih izkušenj z alkoholom, bi si ustvarila lasten bar z vsemi mogočimi pijačami, če bi imela veliko zamrzovalno skrinjo, bi se le-ta širila od morskih sadežev, raznovrstnega in prvovrstnega mesa, če bi imela...denar, bi se vse poličke tresle od veliko sadja.

Nisem pa zato, ker ne maram šopingiranja oblek, nič manj ženstvena. Mogoče celo bolj, glede na obline ;)

Da nisem tipična, je prej kompliment kot ne. Kar je jasno tudi brez poznavanja mojih šoping navad.

Na živce mi gredo tudi babe, ki so užaljene, če jim rečeš babe. Kvazi ali ne kvazi feministke.

In babe, ki imajo rade visoke, črne in modrooke moške. Tudi tiste, ki (menda) na začetku prvo opazijo njegovo rit.

Nič od tega ne opazim na začetku.

Vse kar vidim, je njegov pogled. In če je pogled pravi, beseda dobra in poljub čuten, je rit v riti. Kar se mene tiče.

Dalje tukaj ne grem. Ker bi bilo preveč podrobno in bi se morala spuščati v slovnico, intelekt in smisel za humor.

Res pa je, da sem ob vseh moških v svojem življenju, doživela samo en zame pravi poljub. On mi ga je podarjal vedno znova in znova.

No, saj mi v bistvu ne gredo na živce vse te ženske. Prav vseeno mi je zanje.

Bolj bodo one zbirale visoke, temne, z modrimi očmi, več priložnosti bo zame.

Da (mogoče) še enkrat doživim pravi poljub in ga za spremembo obdržim.